ČAO - Široka peč in Mali Oltar

Jaša Hrovat | 18.07.2019

Široka peč in Mali Oltar

V ponedeljek sva se z Dominikom odpravila na avtobus v smeri Gozda Martuljka. Od tam sva šla do Bivaka III Za Akom, kjer sva ostala dve nočitvi. Zvečer sva pojedla večerjo in se odpravila spat. V torek sva vstala ob 4h in se odpravila proti vstopu Vzhodnega stebra Široke peči. Dostop je trajal 2h in potekal po grapah in skrotju. Prva dva cuga sonca v smeri še ni bilo, zato je bilo precej mrzlo (beri: nohtalo), kasneje pa naju je sonce bolj ali manj spremljalo do vrha. Smer ves čas sledi logičnim naravnim prehodom, skala pa je precej dobra, z izjemo zadnjih treh raztežajev. Miheličeva skica v nekaterih delih ne drži. Posebnih tehničnih težav v smeri ni, nekaj več časa sva si vzela pri postavljanju štantov. Plezala sva 7h, nato naju je čakal še sestop. Od vrha smeri sva se odpravila do štanta za abzajl in se z dvema 60m vrvema spustila do melišča. Nato sva se spuščala po meliščih in skalah do naslednjega skoka, kjer sva se zopet spustila po vrvi. Tako sva bila na mestu, kjer sva vstopila v smer. Nižje v grapi sva se še dvakrat abzajlala nato pa ob 19h prišla do bivaka, kjer sva pojedla večerjo in zaspala. V sredo sva zopet vstala ob 4h zjutraj in opazila da nimava več toliko energije kot prejšnji dan. Čakal naju je še daljši dostop mimo treh macesnov in prečenje snežišča pred vstopom v smer. Smer Bučer-Kristan poteka po izjemno dobri skali, za varovanje pa lahko večkrat uporabljaš skalna ušesa. Za plezanje sva potrebovala 4h. Sestop je bil tokrat težji. Potekal je tako, da sva se abzajlala do vznožja stene, naprej pa sestopala po meliščih. Tokrat sva morala pri sestopu malce hiteti, saj je bil zadnji avtobus za v Ljubljano ob 20:28h iz Martuljka. Uspelo nama je ujeti bus in priti domov še isti dan. Ta dva dneva plezanja sta bila zelo pestra in zanimiva. Upam da jih bo v prihodnosti še veliko. Počasi pa se bova morala prestaviti za kakšno oceno višje, saj je že čas da splezava še kakšno V- petico.