Nad Zelenico po grape
Že od novoletne zabave na Zelenici, sem imel v mislih Y v Vrtači, vendar se je zaradi obilice snega, priložnost ponudila šele na dan praznika slovenske kulture. Ob napovedi znižanja stopnje nevarnosti plazov napišem mail na tečajniško listo. Kot vedno dobim pritrdilni odgovor s strani Gašperja, ki predlaga dvodnevno turo, v kolikor bi bile razmere v petek še nezadovoljive. Pridruži se nama še Irena in v petek ob 5.30 (oz. 5.45, ker sem pozabil doma žolno) odrinemo iz Šmartna.
Na poti do koče nam družbo dela tudi Matej (Kita Kitasti), ki pa smo ga zaradi nesodelovanja v igri recitiranja Prešernovih del poslali levo na Begunjščico. Ob prihodu v kočo popijemo čaj in povprašamo skrbnico o razmerah na Vrtači. Odgovor nas ne navduši, zato se odpravimo v Y v Begunjščici. Gašper gazi za Čao vlak, zato se hitro znajdemo v sami grapi. Razmere so odlične, mogoče kar preveč, saj se zaradi obilice snega lahko skozi spodnji del grape praktično sprehodiš. Temu primerno z Gašperjem poiščeva nekaj stranskih ulic, ki nakazujejo na led in bolj pokončno plezanje. Pred vrhom se odločimo, da preizkusimo še nekaj obetavnih skokov. Gašper odrine desno, sam pa se zagledam v pokončen in poledenel skok ter prečko, ki bi me po skoku peljala nazaj proti vrhu. Ob prečkanju zagledam iztrebke, ki so pokazatelj, da se je ob dotičnem prečenju nek izkušen alpinist že počutil podobno kot vaš novopečeni mlajši pripravnik, ocenim z -XVII. Grapo zapustimo malce bolj v desno kot je to po navadi, tam pa nas pričaka prečudovit pogled na, s soncem obsijano, Begunjščico. Sestopimo po Centralni grapi.
Po vrnitvi v kočo sledi kosilo nato pa se z Gašperjem odločiva, da potrebujeva še nekaj svežega zraka. Odpraviva se preveriti razmere v Vrtači. Ob poti srečava smučarje, odgovor na vprašanje o razmerah je tokrat pozitiven, tako da so načrti za naslednji dan že znani. Glede na dejstvo, da do mraka ostaja še nekaj ur se odpraviva prečiti greben Male glave in nato sestopiva nazaj na Suho ruševje.
Naslednji dan gasa proti Y grapi. Snežna podlaga je zopet odlična. Skrb vzbujajoče so bile samo izrazite klože direktno nad izhodom iz levega kraka. Zaradi pomanjkanja informacij, kako mora biti preplezan desni krak grape, se vseeno odločimo, za hitri prehod levega kraka. Problematičen skok je zalit, tako da tudi ta grapa ni uspela povečati doze adrenalina. Razgled na vrhu je zopet sijajen, za sestop pa uporabimo Južno grapo.
Fajn vikend.