Letos sem se drugič udeležila Tedna turne smuke, ki ga organizira Mladinska komisija za planinstvo PZS, tudi v sodelovanju z UIAA.

Krasna vodiča skupine sta bila Jure in Rok, nepogrešljivi kuhar Vinko je skrbel za sitost udeležencev, jaz pa za njihovo zdravje. Dela k sreči nisem imela veliko.

Komna pozimi... Njeni pragovi z vrtačami in dolincami postopno prehajajo v strma pobočja, ki se pnejo proti nebu. Tu in tam kak premzel macesen še gleda izpod snežne odeje. Obhodili in presmučali smo Lepo Komno proti Kalu, Lanževici, Vrhu nad Gracijo, se povzpeli na sedlo med Malim in Velikim Bogatinom (Mahavščkom), se od tam spustili proti planini Govnač. Snežna odeja je bila dostikrat precej nepredvidljiva in je zahtevala preudarno izbiranje ciljev enodnevnih tur, kjer smo upoštevali lego pobočja in uro dneva. Tako smo dopoldne smučali po južnih, kasneje pa po na zahod obrnjenih pobočjih. Kar nekajkrat se ni dalo izogniti skorjastemu, še slabo predelanemu snegu, včasih smo zaradi neugodnega snega ture ponavljali na bolj preverjenih terenih. Bolj zahtevni cilji kot so Krn ali pa npr. Podrta gora bodo ostali za naslednjič, razmere zanje še niso bile primerne.

Enkrat smo med vzpenjanjem proti Vratcem videli ogromno, nekaj dni staro splazeno severno pobočje Malega Bogatina, z desne pa se je krohotal koložast plaz južnega pobočja Vrha nad Gracijo. Morali smo se kdaj tudi obrnili ali pa spremenili cilj ture. Proti koncu tedna nam je nagajalo tudi oblačno vreme z razpršeno svetlobo, tako si med lahkotnim vijuganjem lahko naenkrat naletel na kucelj ali dolinco in izvedel kak nehoten akrobatski trik.

Bivali smo na Planini na Kraju. Tam je hiška, v kateri nas je z dobrotami ob topli kmečki peči razvajal naš kuhar Vinko. Še dobro, da smo se vsak dan gibali vsaj šest ur, da smo pokurili vse te nesramno dobre kalorije!

Biti tam nad oblaki, stran od vsakodnevnega hitenja je čarobno in zasvaja. Tam je \"hit\" pesem njenih večnih prebivalcev oblakov, grebenov, vrhov, dreves, kamnov, \"molčečih spremljevalcev samotnežev in čudakov, dobrih, velikih bitij,ki spregovore samo,kadar umolknejo ljudje. (I. Minatti, Nekoga moraš imeti rad)

V

p.s. Fotke sledijo