Gašper Ravnjak | 19.10.2018

Karavnaške prigode. Prečenje.

Spet novi plani, petek in sobota jasno vreme, gremo! Kaj vzeti?
Ker sem dobil dovolj informacij na spletu, se odločim, da grem na pot ponovno brez vrvi in brez železja.
Može sem si podrobno ogledal po slikah, in presodil, da bom že našel način, kako se spustiti z mest kjer večina "abzajla".

Današnji (celotni plan mi ni uspel) dan je obetal in potem ne več, na koncu pa spet Smehljaj
Zadal sem si plan: prečenje od Zelenice do Stola, po grebenu.

Začetek obetaven (razen rahlega prehlada, ki sem ga nekje pobral).
Začnem počasi (na parkirišču ura kaže 6,30)..
Po parih minutah opazim, da nisem zagnan kod ponavadi, nekaj ni povsem ok. Useeno nadaljujem. Gorski zrak mi dobro dene.
Do začetka precenja (do sedla) Na Možeh, sem si vzel čas, zato sem iz doline potreboval 1h.

Ura kaže 7:30. Tukaj sem se že dobro segrel, se preoblekel in začel s prečenjem.
Vse gladko. Na Možeh sem po smeri "abzajla" splezal prosto. Seveda to ni! priporočilo, povem pa, da se da, preveril.
To je bilo zame edino težje mesto na tem prečenju. Vse težave pa se tudi da obvoziti okoli, če se hoče.

Do Palca vse teče gladko, prehode zadanem enega za drugim v prvem poizkusu, je pa kar nekaj poti speljanih skuzi rušje.
Naslednje "težje" mesto je "naskok" iz Palca na Vrtačo.
Po "mojem" prehodu bi ocenil težave od II-III.
Stena se postavi pokonci, lahki prehodi so zelo naloženi s kamenjem in tudi kje je krušljivo. Izpostavljeno.

Stojim na vrhu, (preverim ali me preganja čas, ne!) čas kaže 10:20. Časa imam več kot dovolj za celotno prečenje!
Megla se je pomikala z mano in dokler sem pridobival na višini je bilo ok. Ujela me je na Vrtači. Vidljivost zelo slaba.

Pol ure sem počakal na vrhu, malce se je med tem izboljšalo, ampak me je spet pokrilo. Čas teče, cilj pa je Stol.
Poizkusim na pamet, po res gosti megli in se iz grebena vedno znova vračam na markirano pot.

Pravega (odcepa) grebena nisem našel, zato sem sestopil po markirani poti, do razpotja.
Zavijem proti Stolu, in upam na izboljšanje razmer in kasnejši naskok nazaj na greben.
Pridem do sedla Belščica in ocenim, da iz vremena ne bo danes nič obetavnega. Obrnem in grem po isti poti nazaj.

Spomnim se govora naše ljubke Tržičanke, in njenega predloga. (Hvala Maja! super je bilo)
Odločim se, da nazaj grede dokončam (v mojem primeru - povežem) greben iz vrha Ljubeljščice (Triangl-a) pa vse do koče na Ljubelju.
Končno se je precej zjasnilo, in sem imel tu lepše razglede.

Super (kondicijska) tura.

To je bilo to za danes, še obiščem te lepe kraje Mežik
Slik ni veliko, bo drugič, ko bo lepše vreme, kakšna več.

Klik za večjo sliko

Rapoka (spodnji del), mesto čez katerega se "abzajla"

Klik za večjo sliko

Razpoka (spodnji del), mesto čez katerega se "abzajla"

Klik za večjo sliko

mesto čez katerega se "abzajla"

Klik za večjo sliko

Celotna "skalna gmota".
Od najvišje točke desno navzdol se spušča, po razpoki.

Klik za večjo sliko

Jesenski pogled na Zelenico.

Klik za večjo sliko

Pogled nazaj na greben.

Klik za večjo sliko

Na Palcu.

Klik za večjo sliko

Spodnji Plot z obiskovalecem.

Klik za večjo sliko

Pogled na (začetni del) greben Na Možeh.
Popoldne, ko se je na tem delu že zjasnilo.

Klik za večjo sliko

Na grebenu Triangel-Ljubelj.

Klik za večjo sliko

Na grebenu Triangel-Ljubelj.

Klik za večjo sliko

Na grebenu Triangel-Ljubelj.

Klik za večjo sliko

Na grebenu Triangel-Ljubelj.

Klik za večjo sliko

Lepa gesta, (za ta-težke trenutke) ne okrog govorit! Smehljaj