Aljoša Hribar, 08.10.2018

JESENSKE PRIPOVEDKE

Že dolgo me matra, koga in zakaj bi zanimalo prebirat, kaj sem preplezal prejšnji vikend. Kam sem se prijel, česa nisem zmogel in zakaj?
Mogoče, če bi bila zadeva napisana malo bolj rumeno. Duh časa, pa to. Dejmo probat.
Okvir že poznamo.Zaradi nekega kao slabega vremena je Paklenica odpadla. Arco pa je kar obetal. Preostanek Ljubljančank je za. Aktiviramo še Mladeniča, ki se po kratkem posvetu z Mladenko odloči, da se nam pridružita v petek.
Na bookingu najdem eno lepo bajtico,tko, lep vrt z roštiljem. Pa 3 spalnice, pa ful enih kopalnic… Mislim, da bo kar postala moja rezidenca pri sledečih obiskih teh krajev.
Zdej pa plezat. V četrtek popoldne se spravimo v eno navrtano, zlizano in nagužvano nad jezom v Sarchu. Nina se zažene naprej, medve z Rokom pa na vročem soncu modrujeva o piru, ki naju čaka vse globje. Pa tako vse do vrha in dol. Na sestopu ju niti slučajno ne izgubim ispred oči. Spomin na spomladansko Paklo in takratna pomisel na najhujše sta še zmeraj živa…
Petek zjutraj, krasno jutro, krasen zajtrk. Danes pa v eno bolj zaresno.Dolgo iščemo vstop, ko pa ga najdemo, pred nami že muti najpočasnejša nemška naveza vseh časov. Spodaj neke plate, šestke, zgoraj pa rumene strehe. Atraktivno! A0 pa VII+, pa take. Dobro nam gre, sam v previsih nekateri mal visijo. Lokomotiva pa sede čisto na koncu VII+. Nič hudega, pa drugič. Ful lepa smer!
Doma za večerjo pečemo divjega prašiča. Pa pokličem Mladeniča, kje za vraga, da sta. Ja, neki sta zabluzila, tko da ju ne bo še vsaj 3 ure.Treba jih bo počakat, da jim pogrejemo večerjo. Naštimamo si film in vsi trije zlezemo pod dekco. Vmes Roko nekam zgine, jaz pa razmišljam, a čem zagrabit Nino za bedr, al gledat zatežen film. Odločim se za slednje. In se tako najverjeteje izognem klofuti za lahko noč…
Sobotno jutro je malo bolj kislo, gremo eno navrtano, dež bo! Itak je ne najdemo, še stene ne, kaj šele smeri. Nina predlaga smer Sofija. Zadeva, ko jo končno najdemo, ponuja kosmato, podrto, pa tudi presenetljivo naporno plezanje. Bedno! Lahko bi še povedal, kateri del telesa Rokove bodoče žene nosi enako ime. Sofija namreč. Pa ne bom!
Danes moramo malo prej spat, tko da se ne dogaja nič dramatičnega. Aja, z Nino še smukneva pod dekco, film do konca pogledat. Sam ona takoj zaspi, film pa se vleče še celo uro…
Nedelja je spet lepa, Roko pa zgleda neki bolj slabo. In na parkingu nama odpove udeležbo. Greva pa sama.
Smer se imenuje tamala piramida. Na prvi pogled poteka bolj po visečih vrtovih. Ampak najde res krasne prehode. Napeta plezarija od začetka do konca. Uživaško, priporočam. Na koncu, se pravi vrhu, prijazno čaka Roko. Pa ohlajena pijača.
Kaj še dodati? Da smo se imeli zelo fajn? Ampak to se imamo Ljubljančanke itak zmeraj. Še posebej, če nastopamo skupaj z mladeniči in mladenkami.
Za tiste, ki so se prebili čez tole nakladanje, še opozorilo. Ni nujno, da je vse, kar sem napisal, sploh res…

Klik za večjo sliko

Kosmata Sofija

Klik za večjo sliko

Prečka v piramidi

Klik za večjo sliko

Visoko nad pirom

Klik za večjo sliko

Kamin-streha v piramidi

Klik za večjo sliko

Meditacijska zajeda-piramida

Klik za večjo sliko

Sami vinogradi

Klik za večjo sliko

Živaljenje

Klik za večjo sliko

Kok sva sam lepi...

Klik za večjo sliko

Dvojno živaljenje

Boris
Boris Sedej, 08.10.2018, 23:04
Palec gor
Jurij
Jurij Rous, 09.10.2018, 07:22
Dober prispevek oz. zabavno branje, sploh tista o bedru Smeško AngelčekPalec gor
Jasmina
Jasmina Zajc, 09.10.2018, 17:42
Predlagam klin za najbolj zabaven prispevekDžek