Za vikend smo se s Čaukicami odločile za izlet v lepe trentarske konce. Ker je dostop (skupaj z vožnjo iz LJ) kar dolg, smo upoštevale nasvete in ga razdelile na dva dela. Kao nas ni bilo strah medvedov Med dostopom po smotanem melišču se je mimo nas zagnala še ena naveza z enakim ciljem, zato smo se čez celotno smer družile na štantih in imele dovolj časa za občudovanje razgledov med skrivanjem pred padajočim kamenjem. Po začetnem poplezavanju med travnatimi poličkami smo na prvem štantu pozdravile Matjaževega rdečega profilca (dobr se drži!) in začele z vzponom čez stolpiče. Na enem izmed njih je gospa alpinistka namesto krušljivega raza uočila eno krasno zajedo s pravim dolomitskim karakterjem (zanesljiva skala in celo možnost varovanja na skalnem ušesu), juhu! Pravo presenečenje v smeri, kjer sicer prevladuje slabša kvaliteta skale. No, glavna zajeda v zgornjem delu smeri je pa superkul plezarija, res lepo vzpenjanje proti nebu v dobri skali. Po plazenju po kolenih čez prečko do spodjedenega praga te pričaka še en bolderski gib čezenj in "kar naenkrat se znajdeš na vrhu". Sestop po Tumovi smeri je smotan, pa še en štrik nam je pregriznil. V glasovanju med udeleženkami ture je s štirimi (4) glasovi za in nič (0) proti slavil v kategoriji najbolj smotanega sestopa ever. Ampak bolj k jamramo, lepše je na koncu in tole je bila ena res nepozabno lepa tura, priporočamo

mini Mojca in velika stenca

cilj

iskanje prehodov na dostopu do stebra

uau razgledi in udobni štanti čez celo smer

Jasmina v prvem stolpiču

tanajbolj podrt stolpič

zajeda <3

ne me zdej slikat

zdej pa lahko

proti vrhu

drvijo proti Ravnemu dolu, mlajša pripravnica komaj sledi

končno konec melišč

Primož Sedej, 08.08.2018, 19:58
bravo bejbe! Ne vem kdaj so se nazadnje ČAO deci tkole "skupinsko" spravl plezat.
a ja... vreme ste mele pa kr lep