Z Andrejem Grmovškom sva si za vikend privoščila višinski solarij, ki bi ga nama zavidal celo najvišje rangirani plesoči mišek v domovini, g. multipraktik Pahor. Da pa ne bi samo porjavela, sva nekaj »malega« postorila še za kondicijo ter na izdatni spomladanski snežni podlagi splezala in odsmučala s treh vrhov. Na Dolkovi špici in Razorju sva navdušena stala prvič ter hvaležno občudovala neverjeten razgled, pred spustom pa poglobljeno razmišljala o spodobni in izpostavljeni smučarski naklonini.
Prvi dan sva štartala malo nad Peričnikom ter se mimo bivaka IV povzpela na Dolkovo špico. Nadaljevala sva do Bovških vratc in naprej na Križ, od koder sva se spustila na Kriške pode. Ko sem se pozno popoldan, namesto zmrzovanja v zimski sobi, nenadejano grel v toplem Pogačnikovem domu, ogretem pod taktirko izjemno gostoljubne družbe AO Radovljica (slučajno sva naletela na njihov tradicionalni drugi turnosmučarski tabor), je Grmo, kot se za neumornega »mladeniča« spodobi, zarinil še na slikoviti Pihavec. Večer je bil izpoveden: tajska župca iz vrečka, vrhunske radovljiške alpine pice spečene na drvih, kozel s fugo, plodna debata, Doorsi za desert...
Naslednji dan sva priplezala na Razor. Pod vrhom sva si skeptično ogledovala pomrznjeno in izpostavljeno prečnico ter karfijolasto kložast greben. Grmo je sumljivo snežno podlago na poti navzgor nekoliko »spasiral«, med najinim »sončenjem« na vrhu, pa se je predvsem prečnica dovolj zmehčala za relativno varn spust. Za vsak slučaj sva ta del odsmučala s cepinom v roki.
Turo sva zaokrožila z vijuganjem čez Sovatno in na koncu smuči speskala v Vratih.

Stenarska vratca

Dolkova špica z Rokavi

Kje je zdej ta špica?

Na mestu voljno

zmagovalec.sm

Cr-

ni

Od Razorja do Krna

in nazaj.

S špice

dol

in po klančku

gor na Križ.

Pa spet dol

do

Pogačnikovga doma.

Bivak IV (desno spodaj)

Od Bovškega Gamsovca do Pihavca

Razor in Planja

S telimle ni šale

S tem tudi ne

Lačnsmfuldrugačn

Daddy

Od Grme do Mlinarice

Vzletna steza

In na koncu,

čez Sovatno,

proti domu.