Andrej Erceg, 11.02.2018

Rodica in Cer

Cer se je izkazal.
Ko sva se vzpenjala iz Laškega Rovta po zasneženi cesti, je tu in tam skočil iz utrjene gazi, da bi zadovoljil svoj lovski, bretonsko ptičarski nagon. Z raziskovanjem je zaradi preglobokega snega večinoma hitro odnehal, vseeno pa je enkrat na polno zarinil v pršič in me nekje v daljavi glasno opozoril na najdbo, najverjetneje gamsjo.
Nad Suho se je njegov hiperaktivni karakter, v mrazu in skrivnostni, megleni sivini, nekoliko unesel. Redkokdaj mi sledi na vidni razdalji, običajno v hribih, pozimi.
Nad meglo, ki se je končala tik pod vrhom, se je spet razživel. Od navdušenja nad presenetljivim vremenskim obratom, se je prsno in hrbtno drajsal po snegu. Na vrhu Rodice je prevohal scalino, pojedel košček vegi klobase, ter se zleknjen na goretex lotil tačkokure.
S cviljenjem in lajanjem je pospremil moje smučanje z vrha, nato pa sva skozi meglo složno nadaljevala nazaj v dolino.

Klik za večjo sliko

Should I shake or...

Klik za večjo sliko

should I šnjof?

Klik za večjo sliko

Še,še, pa-še...

Klik za večjo sliko

Kje je Triglav?

Klik za večjo sliko

I am what I am.