Zimski vikend pod Raduho
V ČAO šoli smo pretekli vikend pričeli z zimsko tehniko. Matjaž nas je obvestil, da se 13. in 14. januarja odpravljamo pod Raduho, v kočo na Grohatu. Mislim, da je tok misli pri vsaj polovici tečajnikov šel nekako takole: »oooo juhu zima, sneg!...joj nimam še zimskih čevljev…pa derez tud ne!...kdaj bo pa čas za obisk Kibube/Igluja?!...pa ob 5ih zjutraj štartamo, huh.«
Vendarle smo nazadnje opremo vsi nabrali, kar pa ni šlo, pa je pomagal ferajn. Nekaj nas je tudi izkoristilo možnost, da v koči prespimo že iz petka na soboto, ter se tako izognemo vstajanju ob zelo zgodnjih urah.
V soboto okoli 9ih zjutraj se je začela akcija. Razdelili smo se v manjše skupine in odšli po postajah : sidrišča v snegu in prerez snežne odeje, gibanje naveze v snežnih smereh, uporaba derez in cepina ter zaustavljanje s cepinom, iskanje in reševanje z žolno ter sondiranje in izkopavanje.
Ne bom opisovala kaj vse smo se naučili na posameznih postajah, ker to je itak vsem jasno. Bom pa naštela nekaj tečajniških ugotovitev tekom celega dneva na snegu:
- Rokavice: idealnih rokavic ni (tudi če daš za njih 100eur ). Če so tople, so predebele za rokovanje z opremo, če lahko rokujemo z opremo, so mrzle. Ključna ugotovitev: ne odlagaj rokavic na sneg, ker to kasneje obžaluješ.
- Gojzarji: tudi v zimskih gojzarjih zebe! :(
- Oblačila: Verjetno se splača imeti kar nek enodelni kombinezon, ker se tako sneg ne more izmuzniti za hlače. Vredno omembe pri tej točki se mi zdi, da smo bili po postaji, kjer smo se zaustavljali s cepinom, vsi vsaj malo mokri, edino Žos je ostal popolnoma suh!
- Splošen izgled tečajniki vs. pripravniki: Maja komentira, da tečajniki zgledamo nagačeni
Po opravljenih vseh postajah smo odšli v kočo na topel čaj in večerjo. Matjaž še večkrat omeni, da naj v naslednjem tednu preberemo, kar smo se naučili še v alpiročniku, da ne bomo takoj vsega pozabili. Tečajniki, a ste že prebrali?
Po večerji so nekateri odšli domov, drugi spat, za ostale pa se je večer razvil v večer »pokaži kaj zmoreš«. Prva atrakcija večera so bili pull-upi na cepinih. Ugotovila sem, da je biti ženska res fajn, kajti tako se mi ni potrebno opravičevati z »joj ampak jaz pa letos res nisem v formi« . Druga atrakcija večera pa je bila miza, oz. kako preplezati mizo. Če jo je basist, jo bomo pa tudi mi! ČAO rabi samo en kos pohištva, in se zabava cel večer
.
Sveži in naspani smo se zbudili v nedeljsko jutro, pojedli božanski (!) zajtrk, oprtali nahrbtnike in zagrizli v breg. Odpravili smo se proti Lanežu po Detektivski grapi. Ker nas je vmes pričakal kratek ledeni skok, smo se navezali. Na vrhu smo vzpon ovekovečili, ter se spustili bo Mišini grapi dol.
Tečajniške ugotovitve drugega dne:
- Če se preveč oblečeš, si že cel prešvican še pred začetkom grape. (Hvala Matjaž za opozorila, kako bo na vrhu -17 °C)
- Pametno je hoditi čim bolj na začetku kolone, ker alkoholni plini direktno v obraz, niso najprijetnejša stvar
Veseli in rahlo utrujeni od pestrega vikenda smo se v pričakovanju novih dogodivščin odpeljali proti domu .

Hudo