ČAO - Kanjavec

Andrej Erceg | 20.12.2017

Kanjavec

Ko sem bil na začetku doline Za Kopico, mi je zazvonil telefon. UPS, dostava. S kolegom na drugi strani se nisva mogla dogovoriti kje naj bi pošiljko prevzel, vseeno pa mi je na koncu pogovora zaželel lep dan. Vrnil sem mu prijazne želje ob misli, da dan skoraj ne bi mogel biti lepši. V danem trenutku sem se namreč počutil kraljevsko. Zdelo se mi je kot da odkrivam neodkrito, pokrito z neskončno belino. Nekje pod Kanjavcem se je občutek presežnosti, zaradi utrujenosti nekoliko razblinil. Stisnil sem zobe in ob pogledu na ožarjene vrhove prisopihal na vrh. Na Kanjavcu sem dokumentiral neverjeten razgled vse do morja, nato pa v temi z garminom v roki odsmučal mimo Debelega vrha na Planino v Lazu. Od planine naprej sem do neskončnosti štamfal po prhkem pršiču, dokler nisem priključil na jutranjo sled.
Spet sem odkril nekaj novega in to samo uro vožnje od doma. Je pa bila zato tura toliko daljša: dobrih 13 h, 36 km, 2450 vm, s štartom na 700 m in vrhom na 2569 m. Srečno!

In memoriam: to je moj drugi vzpon na Kanjavec. Prvič sem ga osvojil pozno spomladi leta 2009 prav tako na smučeh, skupaj s Tofsijem. Za skupno turo sva se zmenila povsem slučajno, ker me je dva dni prej suvereno nascal, ko sem se sam vzpenjal na Mangart.
https://www.aocrnuce.si/prispevki.php?id=320