ČAO - Veslaška z ladjo (majhno)

Jure Kostelec | 28.05.2017

Veslaška z ladjo (majhno)

Že kar nekaj časa smo se sramežljivo spogledovali s to lepotico – Savo in iskali opise plovbe po njej. A na spletu, jih žal ni bilo veliko. Za zgornji del poti - od Medvod do Tacna - jih je bilo nekaj, a je tudi plovba po zgornjem delu reke lahkotnejša kot kasneje nižje od Tacenskih brzic.
Tako smo se v nedeljo zjutraj "fantastični štirje" odpravili v Dol pri Ljubljani in tam pustili en avto, z drugim pa smo se odpeljali do Medvod, natančneje na sotočje reke Sore in Save.
Tam smo pripravili čolna, se opremili z zaščitno opremo in zadostno količino rehidracijskih sredstev in se pogumno podali na pot.
Do Tacna je šlo presenetljivo hitro in gladko (dobra ura), tam smo morali čolna prenesti ob brzicah, saj so bile le-te kar hud zalogaj oziroma, če se izrazim bolje, smo tekmovalcem, ki so se že pripravljali za tekmo evropskega prvenstva pokazali, kako se pravilno nosi čoln ;-)
Tam smo malo počili, potem pa na juriš naprej.
Kmalu smo se soočili s prvim od treh Zadnjih problemov Save – brzice nad Črnučami, ki pa smo jih dokaj suvereno rešili.
Od tam naprej pod Črnuškim mostom, in že smo bili v zadnji etapi izleta.
Za nas tretji - in največji - Zadnji problem je bila kaskada pod Šentjakobskim mostom, ki pa je terjala tudi nekaj žrtev – eden od čolnov se je zvrnil, drugi pa je odlomil premnik – gredelj.
Od tu naprej smo le še mirno pripluli do sotočja Kamniške Bistrice s Savo in Ljubljanico, kjer je bil tudi cilj izleta.
Na ogromnem prodišču v Dolu smo izvlekli čolna na breg, se posušili, pospravili opremo in počasi odpeketali proti domu.
Spust je bil dolg 23 kilometrov in je z vsemi postanki trajal šest ur.Od Medvod do Dola pa smo izgubili približno 50 vm.