Smer Hubertus Alptraum, Maltatal
Ireno sem povabil, če bi šla skupaj splezat najdaljšo navrtano smer (Semi-alpine multi pitch route) Hubertus Alptraum v Rödernwand Pfeiler v Maltatal. Ker podatkov o smeri nisva imela, nisva imela pojma kakšna plezarija naju sploh čaka in kaj lahko od nje pričakujeva. Na koncu se nas je sicer v te konce odpravilo šest članov. Štirje iz ČAO (TDV, Kaja, Irena in jaz) in dva iz AO Idrija (Boris in Blaž). Z Ireno sva imela 45 min dostopa do pod stene, bila naj bi neka potka, ki vodi do nje, vendar je nisva našla, zato sva ubrala kar svojo direktno varianto in že na dostopu prijemala za prve granitne grife. Ko sva prišla pod steno, sva ugledala prvi 6a raztežaj in viseč rdeč prusik s svedrovca – očitno jih večina tehničari že v prvem raztežaju ampak jaz se pa že ne bom vlekel si rečem sam pri sebi. Napadem. Z veliko težavo se nekako privlečem do svedrovca in vpnem ne da bi se povlekel za prusik nato pa ugotovim, da je nadaljevanje še težje in po daljšem študiju in poizkušanju obupam in končno primem za rdeč prusik. Nadaljevanje prvega raztežaja je še naprej tehnično zelo zanimivo in traja v stilu težke 6a. Tako hitro spoznaš karakter te smeri. Skozi nadaljnje raztežaje sva se z Ireno vplezala in plezanje je steklo. Jaz sem uspel vse preostale raztežaje splezati prosto na pogled, Irena kot druga v navezi (izjema raztežaja z oceno 4) pa je morala sem ter tja še poseči po kompletu. Plezanje pa je bilo marsikje težko tudi v nadaljevanju. Tudi 6a v 6. raztežaju je zahtevna plezarija, ki terja veliko moči, koncentracije in vzdržljivosti. Prav tako tudi 5c v 9. raztežaju, kjer plezaš gladko zajedo po kateri teče navpična široka poč za BD frende št. 3. Eden (ne najin) je za večno ostal tam notri in se ga razveseliš, ko ga lahko vpneš. Z Ireno sva smer plezala 9 ur. Šibkejša naveza pod nama smeri ni splezala, saj nista uspela priti čez 6a v 6. raztežaju, bila pa sta tudi mnogo počasnejša kljub moški navezi. Zadnji 5c raztežaj je zelo lep in markanten, meni ni bil težak ali pa sem bil že tako zelo vplezan, da detajla sploh nisem zaznal. En, dva, tri in bil sem že čez. Na vrhu sva si z Ireno čestitala, da sva zmogla to zahtevno smer, nato pa zelo hitro opravila s spusti nazaj pod steno in sestopom do parkirišča, tako da čelke nisva potrebovala. Lep dan je bil in lepa plezarija v granitu.

Začetek prvega raztežaja in viseč rdeč prusik. Da prideš do tistega visečega štrika okoli horizontalnega roglja je že cela umetnost .

Zadnji del prvega raztežaja. Lepa atletika . Jaz sem pod tem delom uredil svoje sidrišče zaradi prevelikega trenja.

Drugi raztežaj, ocenjen s 4. Irena ga pleza v vodstvu in ga uspešno prepleza. Dolg je sicer le 20 m.

Sem na sidrišču, varujem in preučujem, kako se bom lotil zahtevne prečke v levo. Vsebinsko gre za 5. raztežaj, ki je ocenjen z 5a/b. Dobro za roke, slabo za noge.

Konec 5. raztežaja ugledam streho, visoko zgoraj desno od nje prvi svedrovec. Zarinem v zajedo in priplezam do strehe, nato sledi težaven prehod desno in še težje se je zavihteti čez. Tu prvič zatulim in se poženem prosto čez.

6a zug se nadaljuje po markantni, gladki zelo težki zajedi, zato sem se odločil, da uredim svoje sidrišče pod njo na dobri ravni polici, tako z Ireno splezava 6a zug v dveh delih. Jaz tudi tokrat čez prosto.

Težka zajeda po kateri teče široka poč za BD frende št. 3 v 9 raztežaju, ocenjen z 5c. Že samo, da prideš do te zajede (prosto!) je cela zagonetka, potem sledi še fajt čez to gladko zajedo, kjer si pomagaš s počjo. Zug bi bil lahko brez težav ocenjen tudi s 6a.