ČAO - Grebensko prečenje

Špela Štembergar | 09.04.2017

Grebensko prečenje

Tolsta Košuta - Košutnikov turn

Na željo našega Jurija sem se odločila napisati prispevek, saj še poti ni prehodil in jo ima že dolgo na seznamu.

V nedeljo sva z Alenom napadla greben Košute iz desne proti levi. Z avtom sva se iz Matizovca, po zelo lepo urejeni gozdni poti, zapeljala do parkirišča pri kamnolomu, od koder sva imela še približno 15 min hoje do Planine Spodnja Dolga njiva, kjer se je pred nama odprl pogled na prekrasen greben. Po poti sva šla do Planine Zgornja Dolga njiva, kjer se je pot izgubila, tako da sva tik ob meji nadaljevala po brezpotju do Tolste Košute in se tako kot peta letos vpisala v knjigo. Hja še se najde kak samoten kotiček v naših hribih.

Iz vrha se je najina pot lepo videla in vse skupaj je bilo videti kar preveč enostavno. Malo gor, malo dol in že sva pri križu. Ampak brezskrbno šetanje po grebenu, je kar hitro zamenjal previden korak in zbrana glava. Na nekaterih mestih je bilo videti, kot da hodiva po poti, ki pa se je kar naprej izgubljala in morala sva iskati dobre prehode. Alen je vztrajal, da se drživa grebena in se ne spuščava na travnato pobočje in izkazalo se je, kot prava in najvarnejša pot. Trava na strmini res ni tvoj prijatelj,tako da ni bilo smiselno obhoditi grebene. Vse je šlo kot po maslu, skala je kompaktna in ni krušljiva, kot je morda videti na prvi pogled. Grebene sva uspešno puščala za sabo in že sva bila na slabi sredini prečenja, kjer sva dočakala pravo poplezavanje. Pred nama je bil greben, s konkretno flanko snega, ki sva jo obhodila po desnem robu in se nato povzpela po desni strani uspešno do vrha. Vsekakor ga ni za podcenjevat. Po uspešnem vzponu sva nasmejana nadaljevala in ugotovila, da ni problem splezati na vrh, ampak sestopiti. Čakal naju je, še posebej zame, res res zoprn in naporen spust. In ko sem stala pod njim in gledala naslednji greben, ki je bil pred nama, sem prosila Alena, da ne rineva na vrh, ampak greva prečno do njega in ga obhodiva ob strani, kar pa se je izkazalo, kot napačna rešitev. Prišla sva do prusikov, ki so ga najini predhodniki uporabili za spust s tega grebena in ga verjetno obhodili na tak način in namesto, da bi se povzpela na vrh in prečila po vrhu, kot ostale, sva se spustila dol. Hja tukaj sva se veliko naučila! S previdnostjo sva uspešno rešila težavo in ko sva se povzpela nazaj na greben sva videla, da sva res po nepotrebnem izgubljala energijo.

Še dva grebenčka in bila sva pod Košutnikovim turnom, kjer sva se priključila na markirano pot in po 15 minutah stala na vrhu. Par minut za nama sta se nama pridružila dva slovenska Bosanca, ki pa sta dala dnevu piko na »I« in skuhala pravo bosansko kavo, v pravi bosanski džezvici. Kapo dol! Hvala fanta!

Spustila sva se po zahodni markirani poti v dolino do Planine Spodnje Dolge njive in nato do avta. Dan je bil res popoln, sonček naju je lepo pobarval in rahel veter hladil, da nama ni bilo prevroče. Turo vsekakor priporočam vsem, ki jih pritegnejo težje, osamljene poti, oziroma brezpotja.