Prontarska smer v Velikem vrhu
Z načelnikom zarana odrineva iz Ljubljane, se ustaviva na Petrolu na bureku in kafetu in še zaspana ob 6:45 začneva dostopati proti Hajnževem sedlu pod Veliki vrh. Sneg se začne kar visoko in tudi višje ga ni prav veliko, vendar pa ga je ravno dovolj, da je Prontarska smer lepo narejena. Smer ponudi trd sneg, nepredelan sneg, led in tudi nekaj skale. Smer je lepa, s kar nekaj strmimi odstavki, ki jih prekinjajo daljša snežišča, vmes pa se je potrebno splaziti skozi 2 preduha, ki zahtevata kar nekaj iznajdljivosti! Najlepši raztežaj je zadnji raztežaj, kjer plezaš polnih 6o metrov dokaj strm miks snega in skale z redkim vmesnim varovanjem. Je pa v smeri kar težko nameščati vmesna varovala, saj skala ni prijateljica prijateljev, led pa ni več povsod primeren za ledne vijake. Vseeno sva uspela zavrtati 3 ledne vijake, zabiti 4 kline (1 dobro zabit klin je ostal v zadnjem težkem raztežaju) in vstaviti 3 frende. Vesela in obsijana s soncem sva stala na vrhu smeri ob 11 uri, kjer sva se okrepčala in se dogovorila, da sestopiva po letni poti na Hajnževo sedlo. Sestop je konstantno strm in zahteva zbranost do zadnjega koraka. K sreči so jeklenice zunaj in na najbolj strmih odstavkih pridejo zelo v pomoč! Na sedlu si seževa v roke in se oddrsava v dolino na pivo!

Bravo, kakšen dan sta ulovila! Tole bi bila modna tura vikenda, če bi vreme zdržalo
