Sej poznate tisto, če baba sitna je doma, je to zato k ni sneha Letos sem po spletu okoliščin bolj malo izkoriščala zimo, no pa smo se končno zmenili za dvodnevno smučkanje v okviru mojega rojstnega dne. Po spremljanju snežnih razmer in vremenske napovedi, je Miha ugotovil, da imajo Nockbergi frišen sneg. Zbralo se nas je šest, za soboto pa sta se pridružila še dva žejna snega. Ko smo skrenili z avtoceste v Gmündu, je kazalo, da je tam že pomlad, više gori v Innerkremsu in Schönfeldu pa vse lepo pobeljeno. En avto pred nami je celo obtičal na cesti, ki je bila potem popoldan že kopna. Cilj prvega dne je bil dvotisočak Teuerlnock, do katerega s parkirišča in nazaj na smučah narediš skoraj 10km. Je kar dolga tura, ampak še dobr, da je hrib za gor položen in za dol strm. Pridruženi člani so se mal pritoževali, da cilj ni dovolj ambiciozen, ampak ko smo se nazaj grede peljali mimo helikopterja, ki je pobiral truplo smučarja izpod plaza na severni strani Königsstuhla, smo se strinjali, da je potrebno dan-dva po sneženju skrbno selekcionirati cilje. Vzpon na Teuerlnock je bil najprej skozi zasnežen gozd, ki nam je pričaral pravo zimsko pravljico – zasnežene smreke, lesketajoč sneg, pomladanski sonček, pa še prvi smo bili, ki smo tisti dan gazili po puhcu. Do vrha smo se nato v zložnem tempu urili v prestopanju žičnatih pašnih ograj, potem pa zaradi vetra kar hitro odvijugali po poti vzpona. Do avta je bilo treba še enkrat nataknit cucke, za popestritev ture smo pa užgali še eno bližnjico skozi gozd. Najbrž mi ni treba posebej napisat, da je to včasih juhuhu, včasih pa samo uhuhu.
Za drugi dan smo planirali na Stubeck, zato smo se zapeljali nazaj do Gmünda in gor v Frido-Kordon-Hütte. Koča podobna, kot bi bil kje pri nas, prijaznost je pa na avstrijskem Koroškem tista dodana vrednost. Zame je bil drugi dan že hkratno razmigavanje musklfibra kot tudi izkoriščanje pridobljene kondicije prvega dne. Spet vijuganje po najprej mal zapečeni skorjici, vmes po puhcu, bolj spodaj, kjer sem pa najbolj uživala, so me pa poučili, da je to že gnilc.
Slikali smo se veliko, naš kolega Miro je objavil cel prispevek na svojem blogu, slike naših frisov vam pa za foušijo pripenjam spodaj.

http://www.mphoto.si/teuerlnock/