S Primožem sva imela že nekaj časa ogledan Ovčji vrh. Pri podvigu se je pridružil še Jure. Štartali smo iz Medvednjega dola. Prvih dvesto višincev je snega premalo, zato smo pešačili. Cesta vodi sicer višje, vendar je poledenela in brez štirikolesnega pogona ne gre. Z višino je snega več, tako da smo zapeli smuči. Za vpon na vrh z Mačenske planine smo uporabili srenače. Primož in Jure sta kondicijsko zelo dobro pripravljena, tako da sta se kar dvakrat spustila preko južnega pobočja Ovčjega vrha. Sam sem smučal do Mačenske planine po JZ grebenu. Razmere smo imeli ugodne. Celo po 11. uri je bilo JZ pobočje še vedno trdo, mestoma rahlo ledeno. Po večini nas je na spustu spremljan srenec, težkega in mokrega snega k sreči ni bilo na spregled.

Izhodišče-Medvedji dol

Po ostenjem Stola na desni, krenili smo levo proti Ovčjemu vrhu

Ovčji vrh z Mačenske planine, lepo vidno je južno pobočje

Foto: Jure

Primož proti vrhu...

Foto: Jure

Na vrhu je križ,... ob tem času sta Primož in Jure že drugič sopihala na vrh Na vrhu srečam tudi odpravo pešakov PD Črnuče

Pogled z vrha proti Triglavu

Pogled proti Stolu

Dobimo se pri Celovški koči

Zgledno urejena koča in avto na gosenicah

Uživancija v soncu in lepem abientu