Naj začnem malo drugače.
Imel sem že objavljen prispevek s takšnim začetkom,ampak glede na to,da se trenutno ne da dodajati teksta pod objavljene slike(ne komentarje)sem moral spremeniti tekst prispevka,saj je za moje pojme zgodba temeljni del dogodka,pa če še tako govorijo,da slika pove več kot 1000 besed.?
Torej,čim krajše
Z Ireno sva se dogovorila za prečenje grebena od starega Ljubelja do Palca,kjer sem mislil,da se najin podvig konča,ampak se ni,saj me je ta "čao baba"na sedlu med Palcem in Zelenjakom prepričala z besedami"Pa dej no,ne bod taka mevža,bova pa ja še kele gor zlezla,k sva že kle?" . No pa sva(pa sej sploh ni bil tak ovinek ;-) )
Na zadnji sliki tisto pačenje ni beseda "sirrr"ampak me je zopet ta vražja "čao babnica"prepričala,da vadim z njo refren pesmi za večerno točko,ki gre nekako takole:
Gorska roža čaka me,
gorska roža,da splezam vse,
mojmu lupčku iz dolin,
še selfi pošljem za spomin.
Naj še napišem,da vmes tja do Čez Pod nama pot ni bila najbolj naklonjena(poledenela),potem pa je odjužila in je sledilo samo še vriskanje(glej Ireno na slikah)
Naj zaključim,krasen izlet,greben,družba, da o vremenu sploh ne govorim ;-)