NŠZ v NŠG
V Dolomitih nama z Jasmino nekak ni uspelo nič splezat skupaj, pa je dala idejo za konec tedna v NŠG, Košir-Brelih, neka štirka s trojkami. Itak, jaz sem bila takoj za, če so pa v Dolomitih štirke zakon, Sabina se je pa pol v Ljubljani odločila da gre tut, najbrž je mislila, da se bo lahk šlepala …
Na poizvedbe smo od naših fantov dobile polno napotkov, kje moraš it, kako potem proti stolpu in kje ne preveč v desno, pa tam nekje takoj gor pa pol ne preveč v levo, ampak na prečko, pa prej štantat ker je pol preveč trenja…skratka kar preveč informacij. Odločile smo se, da gremo in da bomo zmogle same in smo pristopile kot samostojne in pogumne mlade pripravnice Na vse možne scenarije kje lahko zalutaš smo se samo še nasmihale in na komentarje o podrtosti odmahnile z roko.
Jasmina je izračunala, da če vsaka spleza naprej dva zaporedna raztežaja, bomo enakovredno vsaka pokasirale po eno štirko. Pa smo šle. Vstop v smer smo našle takoj, ca. 50 m levo od Hanzove plezalne poti na Mojstrovko. Vstopila sem jaz, v desni jasen žleb. Ko sem varovala na polički konec 2. raztežaja, je prišel po levi varianti gor en soler. »Jutro punce, kako gre, zakaj pa niste šle po tej zajedi, je ful lepa.« Sem si mislila, zato ker me že vemo, kaj to v žargonu pomeni lepa. »Hvala, bomo drugič. Kako ti je pa ime…« pa je že izginil nekje gor ob stolpu. Preverimo opis in skico, pa gre naprej Jasmina. Pleza hitro in zanesljivo. Klinov ne potrebujemo nikjer zabijat, ker so na ključni mestih že noter. Na ca. 10 m vtakneš kakšen zatič, kjer ni možnosti pa pokombiniraš s pogumom. Svojo štirico je Jasmina splezala tako, da je ves čas čakala kdaj bo tisto ključno mesto, pa je »kr šlo pa šlo, pa sm bla kr naenkrat pri stolpu na štantu, a to je blo to?« Od stolpa dalje gre Sabina v lepo prečnico v desno in v prvi kamin, ki je III+. Pleza mirno in zdi se, da uživa. Možnosti za varovanje je v tem raztežaju ogromno . Sabina izgine za vogalom, kjer je po opisu štant, s katerega že vidiš v strašen zadnji kamin, ki je IV. »O fak!« Z Jasmino se spogledava: »Kamin je videla«
Midve se lahko smejeva, saj karkoli je že za tistim vogalom, bova plezali kot drugi. Izkaže se, da je kamin lepo plezljiv, lahko pa bi bil manj moker. Sabina naju potegne še zadnji raztežaj na vrh, kjer zavriskamo, si čestitamo in se objemamo.
Ta vzpon sicer predstavlja le majhen korak za ČAO, a je velik korak za nas.

Ta soler je bil Primož Lavrič

