Dimai-Eötvos v Tofani di Rozes
Spet smo šli v Cortino d'Ampezzo...najprej sem mislila, da bomo spet „polirali“ iste stene kot v preteklih letih, vendar sva se z Juretom na hitro odločila za precej neobičajen dolomitski cilj. Smer Dimai-Eötvos je namreč dolga 800 metrov in je zaradi dolžine in zahtevne orientacije v raznih opisih na internetu opisana kot velika tura, kljub temu, da je njena težavnost „samo“ IV+ (oz. odvisno na katero skico pogledaš, ponekod so vrisani raztežaji petic, midva sva vse zignorirala in samo šla plezat). Že vožnja do Cortine je bila zgodba zase, saj me je na sredi poti v trenutku zmrazilo - doma sem pozabila dostopne čevlje :O. Sem mislila, da me kap. Na srečo sem vzela neke "casual" superge s sabo in upala, da bodo ravno tako v redu 
. Zabava se je nadaljevala, ko je po dokaj smešnem spletu okoliščin zvečer ob prihodu v Cortino 16 ljudi dobesedno izviselo pred kampom, ker pač nikjer več ni bilo prostora (ali pa se je lastnik odločil, da ga ni, kljub temu, da je bil). Zato sva se z Juretom zapeljala kar na samo izhodišče, pred kočo Dibona in tam prespala.
Dostop je trajal eno uro, ob pol osmih sva začela plezati in plezala devet ur in pol. Pred vstopom v veliki amfiteater sva splezala prvi težji raztežaj, nato pa sva amfiteater nenavezana prečila, ter se ponovno navezana po lažjih raztežajih podala do malega amfiteatra. Tukaj sva dohitela in prehitela navezo dveh angležev, ki sta bila pomoje še bolj posrana ob pogledu na nadaljevanje, saj mali amfiterater spominja na neprehoden labirint. Najprej nobenemu sploh ni bilo jasno, kje gre naša smer, vendar so se prehodi z napredovanjem kar odprli. Na začetku te v pravo smer usmeri možic. S tem se začne del smeri s težjimi raztežaji in znamenito dolgo in izpostavljeno prečko, ki je pa resnično lepa, vsaj zame, ker sem jo šla naprej 
. Zadnji raztežaj sem že prav sopihala, saj sem za konec pobasala kamin z detajlčkom, ki je, ko si zmatran, lahko kar zabaven. Po izstopu iz smeri je sledila še ura poplezavanja po lahkem in pod vrhom podrtem grebenu do vrha Tofane di Rozes, v himalajskem slogu seveda, in dobra ura sestopa. Mogoče ni zgledalo, da sem bila utrujena, ampak moje noge še danes malo ječijo ob hoji v hrib .
Smer je....no, popotovanje po južni steni Tofane di Rozes je res lepo, in ga priporočam, ker doživiš katedralo Tofane na prav poseben način, ki ga pomoje ne pozabiš. Samo pol moraš imeti par dni obvezno pavzo, drugače se ti zgodi to kar se je nam – fališ smer, abzajlaš in rešuješ vrv; se pod steno obrneš; na koncu vse skupaj pošlješ v tri krasne in greš domov .
Dostop ni zahteven, razen če sopihaš za komandosom
Do vstopa v smer moraš najprej poplezati po lažjem, a pokončnem žlebu. Vstop je desno od votline...
...in zgleda precej grd
Po bolj odprtem svetu je treba levo splezati malo navzdol in prečiti v spran žleb...
....in iz njega splezaš po poličkasti steni
Veliki amfiteater
"Sprehajalna pot" iz velikega amfiteatra
Prečenje proti malem amfiteatru
Labirint malega amfiteatra zgleda res strašljivo
Prvi težji raztežaj po malem amfiteatru, prečka kar malo ven visi, izpostavljenost je pa kar velika
Tudi naslednji raztežaj se je začel z "zabavnim" gibom
Po lepem kaminu...
...sva se približevala znameniti prečki
Na žalost nimava fotk, zato sem si jih izposodila. Prečenje gre od desne proti levi, za začetek pa je potrebno 3 metre splezati navzdol.
Viri fotk: http://www.supertopo.com/; http://www.albertodegiuli.com/
Po prečki je trenja kar precej, tako da me je že grabil krč v roko zaradi pobiranja štrika ...
...ma me je pogled na Marmolado malo relaksiral. Na sosednjem razu v Tofani je videti plezalca
Zadnji raztežaj plezaš po kaminu in pod zagozdenim balvanom izstopiš iz smeri
...
Do križa bo treba
Juhu na vrhu
Šalabajzarji sestopajo v adidas superstar, dobro da sestop poteka po markirani poti, da jih nisem uničila
Sosednja Tofana di Mezzo....med sestopom je nad nama švignil še base jumper....noro
Čestitam, lepo da sta zlezla to staro klasiko,kot tretja ČAO naveza v zgodovini ferana. Mi smo bili pred leti na vrhu pri križu, zaradi sonca v steni popolnoma dehidrirani.
Krasna tura je videt! Čestitke
Vsa čast. Se vid kera generacija sta! ;-)