Sredi tedna mi Primož napiše sms "Herletova za vikend?" in hitro se zmeniva, da odrineva v soboto ob 5:00 iz Ljubljane. Vožnja do Logarske doline mine hitro, saj malo čez 6:30 že hodiva proti Koči na Klemenči jami pod Ojstrico. Dostop mine brez težav in v dobri uri in pol stojiva pred severno steno Ojstrice. Ogledava si potek smeri in prve tri lažje raztežaje splezava nenavezana. Pod prvim težjim mestom naredim sidrišče, Primož se pripravi, da potegne prvi raztežaj in začneva plezati. Celo smer plezava cug-cug in če se le da, vlečeva raztežaje za celo vrv. Tako moram sam nekajkrat narediti svoje sidrišče, saj mi je vedno zmanjkalo le nekaj metrov do že nabitih klinov za sidrišče. Do prečke plezaš smer najprej precej proti levi nato pa se smer obrne proti desni, kjer prečiš kar nekaj votlin ter na koncu prideš v ogromno črno votlino. Iz votline na vrh stebra pod Hereletovo prečko je raztežaj moj in ko stopim stebru na teme uredim sidrišče ter varujem Primoža. Kot opiše Mihelič "stojiš sredi strme, ploščate stene, ob vznožju monolitne plošče, kjer prva plezalca nista našla drugačne poti kot s svedrom." Ob pogledu na tako znano Herletovo prečnico me malo stisne, ampak v glavi že razmišljam kako se jo bom lotil in si ogledujem razščlenjenost skale! Primož pripleza na stolp, si izmenjava opremo in napade prečko. Prvi metri niso težki, saj plezaš navzgor in lahko vpneš kar nekaj klinov ter tudi prvi svedrovec, ki je pel v naši gorah! Potem sledi prečka, kjer stopaš v plato, držiš "slopersko" poko in jo po bolderaško v nekaj dolgih gibih zategneš! Nato pa se po Miheliču "lotiš veličastno izpostavljene prečnice v levo po ozki laštici, ki te po 20 metrih pripelje na najlepše varovališče, kar si jih kdaj videl." Oba splezava prečko prosto in si na najlepšem varovališču čestitava za dober "fajt"! Sledi še nekaj raztežajev IV-ic do vrha smeri in vesela izplezava na rob stene. Narediva nekaj fotk, pojeva sendvič in se zaradi bližajočega dežja ne odločiva za vrh Ojstrice, ampak za hiter sestop v dolino. Na poti naju dež "ohladi" in malo čez 16 uro že pijevo pivo v Logarski dolini ob pogledu na preplezano smer!

p.s. Primoža je bolj malo na fotografijah, ker tako hitro pleza, da ne morem hkrati varovati, mu podajati štrik in ga še slikati

Dostop po gozdičku do koče

kjer se odžejava

in nadaljujeva proti današnji steni.

Vstopiva v smer preko krajne zevi.

Že visoko v steni, kjer je nekaj lažjih raztežajev.

Nato pa sledijo

malce težji.

Prvi del Herletove prečke je težak

nato postane lažje in si nasmejan

potem je spet malce težje

in moraš ostati zbran

potem še malo poplezaš

popozeraš

pogledaš za kakšen grif

in pripraviš pozicijo telesa za

zadnji težji gib pred štantom!

sledi še lažja prečka

in po nekaj raztežajih rob stene.

ČAO selfi na vrhu.

ČAO selfi spodaj.

Miha Šercer, 13.07.2016, 22:16
Lepa!