Čas je že bil, da zberem pogum in splezam kakšno smer v hribih še naprej, zato sem na pomoč poklicala Jano. Hitro sva se odločili za smer Pstuh v Mali Mojstrovki, saj je skupaj s smerjo Pocarska narejena prav za testno plezanje nas zelencev. Po nekaterih mojih dvomih o stabilnosti vremena, sva se v petek po službi vseeno odločno namenili proti Vršiču. Ob 16:15 sva zapustili parkirišče in 15 minut kasneje sva se po nasvetu plezalke, ki je Mojstrovko ravno zapuščala, odločili, da bova plezali raje manj podrto Pocarsko smer. Ker jo je Jana že plezala, je brez obotavljanja mene določila za prvi raztežaj, da se sama ne ponavlja (pa da se jaz ne bi kasneje premislila), in sva šli. Brez težav, super družba, super plezarija, vsak cug sem bila bolj vesela, da sem tako suverena, tako da mi je Jana prijazno odstopila obe štirici, ki sta tudi najlepši del smeri. Pocarska smer je res super za testni vzpon, saj so svedrovci navrtani zelo na gosto, pobarvani z rdečo, da jih res ne moreš zgrešiti, ob večjih vijuganjih v smeri pa te pričaka še kakšna puščica – smer v stilu »plezanje za telebane« Da nama ne bi bilo preveč dolgčas, je Jana (najbrž) zadnji raztežaj zlezla po Pstuhovi štirici in potem nama je ostalo le še fotkanje na vrhu v jasnem vremenu in siten spust v dolino v spremstvu sončnega zahoda nad Špikom. Res super zaključek tedna oziroma uvod v vikend.

V smeri je še malo snega

ampak kljub temu je bilo soparno vroče

ouhjea

med plezanjem sva bili tako hitri, da nisva skorajda nič fotografirali, sva si pa zato na vrhu vzeli več časa

obvezni selfi

bonus ture