Slovenska v Steni
Zadnje čase nikakor ne najdeva priložnosti za plezarijo. Kuća - posao, otroci.... Če se pa že najde čas, pa nagaja vreme ali pa razmere. Kot že parkrat letos sva tudi včeraj nameravala izsilit turo kjub ne najboljši napovedi in tokrat je končno v celoti uspela.
Da bi prehitela vreme, sva startala od Aljaža že ob pol petih. Čelke sva ugasnila še preden sva prečkala potok in uživala v jasnem in razmeroma toplem jutru skoraj do vrha smeri. Do Bučarjeve stene sva prišla hitro in se šele tu navezala. Snežišča pod glavnimi preprekami so nama močno olajšala napredovanje, vendar pa je marsikje krajna zev globoka 10 in več metrov in ravno prav široka da te živ bog ne dobi več ven če čmokneš not.
Čeprav so bili kopni skoki od tu naprej redki, je bila skala mokra in zoprna. Zato sva se kljub ne prehudim težavam vseeno še parkrat navezala v Prevčevem izstopu.
Izplezala sva ob 11h, v meglo in dež, ki sta naju zelo na hitro ovila v zadnjih metrih plezanja. Na hitro sva se še orientirala v smeri proti podom in se odpočila šele pod streho pri vodi nad sopotjem Tominškove in poti čez prag. Vreme se je uneslo, in brez posebnosti pri sestopu, sva malo pred tretjo pila pivo v Aljažu.
Težav z orientacijo nisva imela. Zanimivo da so bile gazi predhodnikov popolnoma zabrisane. Skrinjice z vpisno knjigo nisva našla. Slovenska smer je bila moja velika želja še preden sem s ČAO-tom spoznal precej zahtevnejše smeri, zato sem zelo vesel da sem ta dolg uspel uresničiti.
Še nekaj slik.....
Rana ura, zlata ura....
Snežišče pred vstopnim skokom.
Pavzica pri macesnih
Pod Belimi platmi
Pogled proti Bučarjevi steni.
Pri Zlatorogovih stezah
Pogled v prevčev izsop
Vreme še drži
Zdej pa ne več.
Na robu stene
Hitro proti podom
Bravo, bravo! Snega je povsod še ogromno, snežni jeziki pa bodo še dolgo časa štrleli izpod sten.
Bravo generacija! Na slikah zgledata k študenta, lezeta pa k stara mačka ;-)