ČAO - Gamsov raz v Strevčovi peči

Jurij Rous | 29.03.2016

Gamsov raz v Strevčovi peči

Pozdrav!

Z Jurijem sva se zmenila in spakirala za zimo nad Logarsko dolino, potem sva se zaradi višjih temperatur in slabih izkušenj glede razmer raje odločila za kopno skalo pri Logarski dolini. Plan so bile peči, katera točno, bova tam presodila.
Po krajšem ogledu sva se odločila za Gamsov raz. Jurij mi je nekaj razlagal o specifičnosti skale v pečeh, ampak do vstopa v smer mi to ni veliko pomenilo. Po pol ure dostopa v strmem in divjem gozdu ob skritemu slapu, naju je sprejela zajeda s platkami. Drugi in tretji raztežaj sta bila izjemen psihični trening in dobro ogrevanje za smer; prečka, ki jo je Franček ocenil z III+. Potem je sledilo veliko raztežajev po izrazitemu razu, skoraj vse do vrha. Tri raztežaje pod vrhom se postavi navpična stena, kjer najina smer izbere izrazite prehode, ki jih je Franček ocenil z IV. Po cca. 400 metrov sva bila na vrhu Strevčove peči in navdušeno spremljala sončni zahod nad Logarsko dolino. Kot sem omenil, smer je prvi preplezal Franček Knez leta 1978, in jo ocenil z IV/III, II. Zaradi krušljivosti se ta ne more primerjati z standardno UIAA lestvico, zelo malo je trdnih oprimkov, nameščanje varoval je zelo vprašljivo, največ varnosti prinašajo drevesa za vmesno varovanje. Edino ponovitev, ki sem jo uspel zaslediti, jo je opravil Zupan, leta 1982.
Sestop je tudi zgodba zase. Kakih 300 m sestopa po globokem snegu, ki se vdira do kolen v supergah za poletje plus en spust po vrvi, potem ob temi prideš do vasice, kjer fehtaš prevoz do izhodišča in če imaš srečo te za 20€ v reli stilu mlad domačin, ki ga skoraj nič ne razumeš, pripelje do avta.
Zdaj pa o pečeh in Juriju. Tisti, ki poznate Jurija, veste da je ljubitelj brezpotja, neokrnjene narave in avanture. Tako, ko se kaj menite z njim, bodite pripravljeni na veliko garanja in dolge ture, ter na nevsakdanje doživetje. Pa velike matičarke imejte s seboj, ne tiste ta majhne, ker jih ne mara. Če vas pa povabi v peči (pa ne Belo ali Klemenčo) dobro razmislite, ali vam je kaj takega potrebno. Če se pa odločite, se pripravite na veliko krušljive skale, veliko izbijanja/zabijanja klinov, zelo močno psiho, brez pavz (ker se vedno mudi), popraskane roke in zlomljene veje za vratom. Ko pa boste dali, kako tako smer čez, se boste počutili hvaležno, ker ste še živi in ker ste eden od redkih, ki je to preplezal. Ne iščite opisov in skic po internetu, ker jih ni. Edino v vodničku se kaj najde.
Ta prispevek je izključno moje subjektivno mnenje... ali pa tudi ne? Pa vseeno bom še plezal z Jurijem, samo ne že jutri ali pojutrišnjem.
Lep pozdrav in uživajte v fotkah.

Dario

Sam dodajam, da gre sicer za izredno lepe, odmaknjene konce, divjino čez katero se pne krušljiv pa vendarle po svoje čudovit in redko ponavljani Frančkov oz. Gamsov raz. Res je, na plezalni »poti« najdeš številne gamsje bobke. Posamezni detajli v smeri so mi bili čudoviti. Izpostavil bi noro izpostavljeno prečko (delno se je vidi tudi na sliki), ponekod vitek, izpostavljen raz in na koncu strmo steno, ki mi je bila od vsega še najbolj kompaktna. V celoti pa je to sicer resna, zahtevna plezalna tura predvsem zaradi krušljive skale. Posamezni plezalni detajli presegajo klasično oceno IV! V prečki s strehastim previsom (žal ni slike) sva pustila dobro zabit klin, prav tako tudi enega večjega profilca v prej omenjeni steni, ki te pričaka v zadnji tretjini smeri. Raz prekine tudi skalna stopnja, čez katero se je najbolje spustiti po vrvi. Tu sva pustila zeleno zanko okoli korenine drevesa in navadno vponko za morebitne ponavljalce. Sam sem sicer uspel smer v celoti ponoviti prosto, glede na oceno se sliši smešno, pa v resnici sploh ni!

p.s. dopuščam možnost morda tudi kakega lažjega prehoda na sam raz kot pa sva ga našla midva; po najboljših močeh sva se trudila plezati po skici oz. opisu, ki pa žal ni najboljši

Jurij