Suho orodjanje Za Savo
Ekipa, pozdrav!
No, ni nič takega da bi se šlo za neki prispevek. Le par fotografij, da bi tečajniki in tisti ki še tega niso počeli, vedeli kaj stoji za besedo drytooling v Sloveniji.
Gre se za plezanje s cepini in derezami po "suhi" skali. Pogosto je skala mokra, ker se toola v slabem vremenu. Poleg tega da ni neke hude estetike in lepote gibov, še zlasti pri začetnikih, vedno si ves umazan. Tako da toolanju jaz pravim svinjarija.
Za razliko od prvega frikanja v življenju, ko si zalo navdušen nad gibanjem v svetu vertikale, pri toolanju se vprašaš zakaj bi kdo to počel. Pol pa mogoče pozabiš kako hudo je bilo garanje, pa greš spet in se tolažiš da je to dobra vaja za zimske vzpone. Vsaj pri meni je bilo tako.
Za plezanje naprej moraš imeti zelo močno psiho in biti dobro natreniran. Čelada je obvezna, ker se stalno nekaj kruši, včasih tudi kak cepin prileti dol. Roke ti "šuta" do bolečine, spustit pa ne smeš. Tako plezanje pogosto spremlja glasno kričanje polno testosterona.
V glavnem, v ponedeljek smo bili le trije pogumni možakarji ki smo se spravili Za Savo. Dva nabrijana Logatčana in jaz. Primož je rinil naprej, midva z Anžetom sva pa na topa stiskala ročaje ceponov, tako da je teklo v z njih (verjetno zaradi dežja).
Za konec je Primož napadel neko 8ko, pa mu je le par gibov zmanjkalo da bi zmagal. Se bo še vrnil...
Na poti nazaj smo se potolažili z mrzlim Bernardom v nekom umetniškem lokalu, ter z Cliom odjadrali proti domu.
Ajd, ČAO!

Dober opis drytoolinga


Jaz pravim takemu načinu plezanja izrodek alpinizma, seveda pa jasno, kogar to veseli naj leze.