V nedeljo sva z Mihom Ileršičem (AO Rašica) plezala Luciferja v Martuljku, in kljub poročilom z interneta, da je slap kar dobro narejen, v njem ni bilo nobene druge naveze.

Led je v začetnem delu slapa trši in tu se delajo tudi krožniki, čim višje pa greš, tem mehkejši je led in več vode kaplja po njem. Ponekod pod svečkami in gobicami tečejo kar konkretni vodni curki, ki se jim je najbolje izogniti. V srednjem delu slapa se zaradi močnega kapljanja vode ne da izogniti tuširanju, leva sveča v zgornjem delu slapa pa zaradi svečkastega ledu in kapljanja vode ni videti najbolje, vendar led v njej zelo zanesljivo drži cepine. Slap je v zgornjem, položnejšem delu nad svečo zelo slabo narejen, zato je treba tam občasno popraskati s cepini po skali, mahu in zemlji.

Sestopila sva levo od slapa, vendar nisva izbrala prave sestopne grape, zato sva morala med sestopom abzajlati.

Na dostopu do Luciferja po suhi strugi Save Dolinke.

Na začetku slapa so se ponekod delali krožniki, malo višje pa so pod svečkami in gobicami na desni strani slapa tekli kar konkretni curki vode, zato sva se tam raje umaknila na levo stran.

Sveča v četrtem raztežaju.

Nekoliko svečkast led v spodnjem delu sveče, po kateri je kapljala voda, se nama na prvi pogled ni zdel zelo obetaven, saj v spodnjem delu sveče ni imelo smisla poskušati vrtati vijakov. Vendar se je izkazalo, da led v sveči zelo zanesljivo drži cepine.

V Luciferju med plezanjem nisva videla nobene druge naveze in tudi ko sva odhajala, ni bilo nikjer nikogar.

Še pogled na Luciferja s ceste.