Spominska smer Mihe Valiča
S hitrostjo1km/12h se na minulem svetovnem prvenstvu v atletiki verjetno niti outsiderji ne bi hvalili. Če pa jo dosežeš v skalnati vertikali pri prvi ponovitvi zahtevne Jakatove (Tomaž Jakofčič) smeri, pa niti ni tako slaba. Vse to sva počela skupaj z Grmo (Andrej Grmovšek) in, kot se za perspektivna veterana spodobi, celotno smer splezala na pogled oz. fleš. Težje raztežaje je pokasiral Grma.
Highlight vzpona je bila zame, poleg napenjanja v najtežjem raztežaju, psiho prečnica pod zajetnim in svežim podorom na koncu smeri. Highlight sestopa pa reševanje mrtvo pijanega Čeha, ki se je ponoči, na poti proti Luknji, pred nama zvrnil dva metra globoko v rušje. Po tem ko sva ga pobrala, sva ga še prisilila, da je z nama sestopil nazaj v dolino.

Pa še s tretje.
Grma me je s svojim lahkotnim poplezavanjem zavedel, tako da sem najtežji cug najprej mislil plezati kar z nahrbtnikom. Še dobro, da sem ga potem na Grmin predlog privezal na polovičko. Se je bilo treba zgoraj pošteno napet

Uf, to je pa čist hudo, čestitke obema!!