Za vse je kriv koledar Marka Prezlja, ki mi ga je podaril ferajnovski kolega Smrke. “Tale koledar dobiš, ker boš plezal Cassina v Piz Badile!”, je rekel in pot pod skoraj tisočmetrsko granitno steno se je začela - previdno in odgovorno. Šele po prebiranju AR 2/1979 - Bine Mlač: Severovzhodna stena (nujno branje!), sem v svoje kosti nagnal pravo mero strahu in spoštovanja, da nobena malenkost ni bila prepuščena naključju. Cassin je bil pravi mojster in njegova smer v Piz Badile pravi masterpiece ali kot pravijo avtorji obširnega vodnika za granitno Bregaglio - climbing nirvana.

In sva šla, z Jurijem, kot že mnogokrat odločena, da je pred nama zopet nova izkušnja za nove avanture.

Do Bregaglie, natančno doline Laret, je za dobrih sedem ur vožnje, upoštevajoč pristop do pod stene, kjer sva bivakirala v novem šotorčku, pa porabiš praktično cel dan. Na travnato granitnem pobočju, kjer začneš pristop do smeri, nisva sama - pravzaprav je zbrana celotna Evropa. Nemci, Čehi, Italijani, Švicarji … vse kar nisva pričakovala in si tudi nisva želela. Pa sva rekla, nič riti bova dvignila ob pol štirih in pičiva v steno. Itak - vsi smo prižigali čelke ob tej uri. Nič, in smo šli vsi, naveza za navezo počasi in zložno.

Vreme se je tisti dan izkazalo za boljše, kot je bilo napovedano - kar pa itak za ta konec ni nič posebnega. Še sreča, da je bilo tako, kajti kakšne nevihte v tej odprti steni si res ne bi želel. In ni je bilo. Hvala Bogu našemu.

Začela se je najina prva granitna avantura. Piz Badile - Cassinova smer. Značilnost te smeri je, da se težavnosti skoncentrirajo na drugi del smeri, pa če prav je kakšen raztežaj zahteven tudi v prvem delu, do tako imenovane točke Cengia Mediana. Psihično najbolj naporno je plezanje izhodnih kaminov, do katerih te do dobra ogrejejo trije tehnično zahtevni “crux” raztežaji, na vrhu katerih opazujeva helikoptersko reševanje dveh švicarskih plezalcev. Vse do sedaj znane tragedije so povezane s tem delom stene in smeri, za nameček, pa se napeto plezanje nadaljuje vse do vrha, ko že misliš, še bolj pa si želiš, da bi bilo vsega že enkrat konec.

Še zadnji gibi in izplezava na rob stene - a ni še konec. Ostrina grebenskega prečenja do samega vrha Piz Badile (3.305m), te zaposli še za kakšno uro, ko uzreš znano špico, ki označuje dejanski vrh. Nekoliko stran je bivak, a že poln Italijanov. Res, tisti dan so Badile napadali z vseh koncev … ne preostane nama drugega, kot da bivakirava na prostem. Noč je bila jasna in ne prehladna - Italijani pa tudi prijazni.

Naslednje jutro si vsi skupaj zaželimo srečen sestop z gore, Italijani na njihovo stran, midva pa počasi po grebenu in severnem razu do tja, kjer se je vse začelo.

Piz Badile hvala in še se vidimo. Res si lep.

Proti dolini Laret se ti prvič pokaže v vsej svoji veličini Piz Badile.

Brv čez ledeniški potok na poti do koče Sacs Fura.

Pogled na verigo Bregaglie s poti na kočo Sacs Fura.

Levi del Bregaglie. Kar nekaj težkih smeri se skriva v teh severnih stenah.

Nad kočo do izhodišča (ala ABC)

Pristop do pod stene poteka med granitnimi balvani. Lepo, ne?

Piz Badile in njegova severo-zahodna stena, kjer poteka Cassinova smer. Lepo je vidna tudi Nordkannta.

ABC

Še polni adrenalina ...

Kot te je malo v hlačah, je fajn se mal' dol ulež't.

V prvem raztežaju ...

Po vstopni prečki na uvodnih raztežajih smeri.

... ko prestopiš iz znane Rebuffatove zajede

Nadaljevanje proti Cengla Mediana. V najsvetlejšem delu stene v ozadju poteka zanimiva tehnična Britanska smer (ED1).

Proti težavam in polni luni.

V steni nikakor nisva uspela biti sama. Nadaljevanje v smeri po prvem težkem raztežaju.

Zanimivi prečni prehodi po platah. Tu res lahko pospešiš v napredovanju.

Proti osrednjem delu stene. V ozadju pa se zadeva postavi pokonci.

Sproščeno. A ne za dolgo.

Prvi "crux" raztežaj, ki odpira zgornji težavni del smeri.

Predzadnji raztežaj. Ni lahko, niti malo ne. Razdelila sva ga v dva dela in ga uspešno pospravila v kot. Zadnji raztežaj na rob stene se začne pri vidnem zobu daleč zgoraj.

Končno na grebenu po 18 raztežajih.

Vrh Piz Badile z značilno špico.

Danes je sobota, ura je šest. Tja dol po grebenu in severnem razu v ABC.

Tihožitje po prespani noči na 3.305m.

The Špica

Just Another Filthy Animals

Gloria. Drugič v mojem življenju.

Sestop po severnem razu zahteva več kot 20 spustov po vrvi.

Severni raz (Nordkannte)

Spodaj se vidi zeleno granitno pobočje, kjer sva imela postavljen šotorček.

Ja, ja ...

Še ena z raza.

Pogled na zahodno stran Piz Badila. Granita kolikor hočeš.

Jurij je želel, da splezam na tale balvan ... sem raje poslikal.

Jezero na vrhu prelaza na poti v St. Moritz.

Spodnješvicarska pokrajina.

Malo travce za švicarske kravce.