Kljub slabšim snežnim razmeram v KSA, sva se odločila pogledat Wisiakovo grapo v zahodni steni Planjave. Pri Pastircih je bilo videti, da je smer še vedno splezljiva.

Snega v grapi je bilo dovolj in bil je lepo predelan, tako da nisva imela nikakršnih težav; še več, po kakih 100 m sva morala nekoliko po skalah zaobiti ogromen zamet snega. V nadaljevanju grape Za rdečim kupom so bile razmere še boljše. Tik pred koncem smeri, kakih 150 m pod vrhom Planjave pa se nama je ustavilo; prišla sva do skalnega skoka/stene, ki je bila deloma pomrznjena in kopna. Poskušala sva najti kakšen prehod, vendar nikakor nisva uspela najti mesta, kjer bi z lahko vsaj za silo skok tudi preplezala. (Tudi v vodničku to mesto sploh ni omenjeno oz. prehod omogočajo res velike količine snega)

Zato sva se spustila kakih 250 m in se usmerila proti Sukalniku, preko katerega sva se vzpela najprej na greben in nato prečila na vrh Planjave.
Na vrhu pa sončno in vroče kot v peklu!

Sestopila sva preko Srebrnega sedla in skozi Repov kot.

P.S.: Najbolj pa mi je žal, da sem smučke pustil v avtu, saj bi bila smuka od vrha do tolmunov v Repovem kotu tako rekoč idealna spomladanska! XD

Ogromen zamet, ki je zahteval nekaj iznajdljivosti.

V smeri desno od "Rdečega kupa".

Kopen skok na vidiku.

Na Sukalniku.

Se sončimo, gazimo in švicamo.

Na vršnem grebenu.

Tole nas pa še čaka, ampak to "zimo" verjetno še ne...