Bivakiranje na Komni
Po parih letih pogovarjanja nam je končno uspelo izvesti vajo v bivakiranju. To je bila pa res enkratna izkušnja! Bivakiralo nas je 7 najbolj pogumnih in pod vodstvom izkušenega vodje odprave ter ob pomoči tehničnega direktorja, uspešno preživeli noč. Nekateri udobno, drugi pa malo manj udobno, smo se pa vsaj veliko naučili. Bivakirali smo na Planini za Lepočami, še prej pa smo na smučeh osvojili Bogatin. Pogled na Planino za Lepočami je bil kar malo strašljiv, saj so tam ostanki vojaških stavb iz 1.svetovne vojne, mi pa naj bi bivakirali v neposredni bližini oz. v ostankih vojaške bolnišnice. Ranjenci pa mrtvi pa duhovi pa to. Domišljija je delala 100 na uro, heca je bilo ogromno, smeh pa je bil z bližajočo se temo vedno bolj kisel, saj smo videvali in slišali čudne stvari. Strahu pa ni bilo začutiti. No, pri kakšnemu že...Dva sva npr. spala s cepinom v roki. Eden menda zaradi medvedov, jaz pa zato, če bi me zasul bivak 
Joj, moj bivak...Zdaj vem, kaj pomeni klavstrofobija. Ker je bilo snega malo, je bil moj bivak precej nizek in ko sem se ulegel vanj (to je šele projekt!), je bil sneg ene 30 cm od obraza. Celo noč me je zeblo v obraz, podkapa in trak sta bila bogvekje, tako da sem vlekel nase spalko in se zavijal v kapuco oz. jakno, vendar potem nisem mogel dihat...Zraka je bilo itak malo. Joj, kolk sem imel dela. Za vzglavje sem imel dereze (v etuiu), ki so me seveda po 5-ih minutah začele žuliti, tako da sem iz jakne potegnil rokav od puhovke, ki sem si jo prej stlačil notri in si malce omehčal povštr. Dokler se seveda nisem obrnil na drugo stran...In če sem to naredil preveč lahkotno, sem se zadel v sneg, ki je potem padal name...Potem sem razmišljal o bolnišnici, pa o duhovih, ki smo jih videvali in slišali...Nato me je pekel nos, saj sem od doma vzel svečo ZA KOMARJE in jo postavil v bivak, da dvigne temperaturo. Tisti citrusov vonj je čisto prepojil bivak in me še danes spremlja...Še ugasnjena sveča je smrdela, tako da sem jo z užitkom vrgel ven. Nekako je potem prišlo jutro, ko me je že kar precej zeblo v prste na nogah. SEVEDA, če sem pa imel na spalki sneg, ki je začel padati enkrat ponoči...Bivak je bil namreč malo prekratek, tako da so mi noge štrlele ven, nisem pa poslušal nasveta, da bi s folijo malce podaljšal bivak...Bom vedel za drugič Naučil sem se tudi, da je dobro s sabo vzeti polno bombico za plin, saj topljenje snega traja zelo dolgo; pa da je dobro vzeti kakšno alu podlogo za kuhalnik, da ti ne zleze v sneg med kuhanjem; pa da si je dobro pred spanjem zamenjati mokre nogavice (res paše); pa da preden se spraviš v spalko in bivak, da si daš vse potrebno na doseg roke, ker se ti potem res ne da in misliš "saj bo", pa potem celo noč po malem trpiš; pa da si je dobro vzeti pol ure več, da si izkoplješ kvaliteten bivak ("sotrpina" sta si naredila predsedniški apartma npr.).
No, zjutraj smo potem pojedli in pospravili tako kot je treba, tako da ni nič ostalo za nami. Razen punčke. Odpravili smo se v sneženje in gosto meglo in avantura se je nadaljevala. S pomočjo modernih naprav smo vseeno našli naš naslednji cilj, Lanževico in s skupnimi močmi odsmučali proti koči na Komni. Smučanje v megli je res težko, saj nimaš občutka za globino/višino/razdaljo, tako da je bilo na trenutke zares smešno. In težko. Tako smo se izmenjevali v "vodstvu", vsak je naredil par zavojev, da si potem "videl" teren in lažje odsmučal. Smuka pa je bila sicer super! Tistih 5 cm novozapadlega snega na trdi podlagi je omogočalo prav super zavoje, tako da smo na trenutke celo uživali. Moja uživancija se je sicer končala malo pred kočo, ko se nisem pravočasno ustavil pred zaplato kopnega na poti: kamni so me sunkovito zaustavili, težek ruzak se je prevalil čez mene, skupaj s smučmi sem naredil salto in pristal par metrov spodaj v borovcih. Zlomil sem pancar, strgal jakno in hlače, dobil par podplutb, če dodam še dva velika žulja, zlomljeno žvilco in posodo ter srečanje s punčko, je to en kup enkratnih in nepozabnih spominov za celo življenje. Super smo se imeli! (foto by večinoma AM)
Prvi počitek v koči na Komni
Počitek na Bogatinskem sedlu
Bojni posvet vodje odprave in tehničnega direktorja
Hop na Bogatin!
Bogatin
Smeha je bilo ves čas obilo
Naša pešadija!
Pogled proti Planini za Lepočami
In pogled nazaj proti Bogatinu
Tu nekje naj bi bivakirali...
Za trenutek se nam je zadelo, da nekaj čudnega vidimo...
...groza...tu smo se začeli počutiti zares nelagodno...
Vseeno smo se odločili, da bivakiramo na tem mestu, zato da vidimo, koliko strahu prenesemo! Desci, pa to... No, pa zavetje je bilo tudi fino
Če je snega za bivak premalo, se pač znajdeš, a ne...
Če je snega za bivak preveč, se tudi znajdeš...
Tale punčka nas je stalno strašila!!! Grozno je bilo!
Bojni posvet, kako se bomo obvarovali punčke...
Še ena izvedba kvazi-bivaka
Bivak na 1000 in 1 način
Predsedniški apartma od zunaj...
In predsedniški apartma od znotraj!
Čas smo preganjali s kuhanjem...
...čas smo preganjali tudi z občudovanjem gradbenih sposobnosti, ki morda naredijo stvaritve lepe, ne pa praktične. Kot ponavadi v novem stanovanju.
Še malo strašljivega tihožitja. Punčka se nam je tukaj prehitro skrivala, tako da je nismo več ujeli na fotoaparat.
Dočakali smo jutro! Juhu!
Ni za klavstrofobike. Najbolj sem se bal, da se bom zbudil s punčko ob sebi.
Vsi smo bili veseli jutra.
Novim podvigom naproti.
Lanževica
7 pogumnih!
A medveda pa potem ni bilo blizu????
Kaka dobra zgodba!
Zlomljena žvilca
Čist hudo, jst tut jst tut!
Hm, po dokaj točnih informacijah, so bile stavbe na Lepočah zgrajene za časa Rapalske meje, torej med obema vojnama. Omenjena stavba, torej vaša spalnica, je pripadala oficirskemu klubu s spremljajočo razvedrilno dejavnostjo ... ve pa se, kaj oficirjem v samotnih hribih manjka. Pa da ni bila tista vaša deklica, ki se vam je prikazovala, slučajno brez modrca?
Če torej na kratko povzamemo, spali ste v kupleraju. Cccc.....
Ampak, fotke so spet hude in kakovostne ... kdo je že ta mojster, da ga enkrat najamemo za kakšne avanture?