Nočna Vikijeva sveča
Enkratna izkušnja! Po dežju v Ljubljani, smo bili ob 17h na Jezerskem že deležni nekaj jasnine, ki je potem postala jasna noč. Plezanje po ledu s čelkami ima res svoj čar...No, čar pa pač ni dovolj, da splezaš Vikijevo svečo v vodstvu, tako da sem se proti koncu sveče malo "usral" in zato to čast (vodstvo mislim) prepustil Primožu. Svečo je potem splezal z levo roko (itak, če je pa imel že vse vijake in komplete notri 
) Led je bil super, po sveči pa je sicer kar ornk teklo...V dolino smo se nato spustili po vrvi...Grega je na koncu poskrbel za pivo in zaključek je bil popoln. Super je bilo!
Na koncu prvega dela ledu (lahko se ga spleza v enem cugu) je treba paziti, da ne "pogobn'š" (to je po mengšansk), tako kot Primož. Gore-tex je opravil svoje z odliko.
Grega v iskanju zvezde severnice
Grapa proti sveči ni samo sprehod.
Splača se imeti dobro čelko!
Tako sliko naredi dober alpinističen fotoaparat . V živo ni tako pokonci.
Na poti proti "mažonstvu"...
Tukaj nekje so se mi začele tresti hlače...
Tukaj pa je že navijalo...
Prvič v škripcih
Gregatov pogled pove vse..."Ne vem, če mu bo uspelo..."
Drugič v škripcih
No, tamle nekje je bilo zame konec...Konec Mažona. Za mojo prvo samostojno zimsko sezono pa sem bil vseeno zadovoljen. Ampak tisti zoprn kanček grenkobe kasneje v avtu pa me je vseeno spremljal...zakaj nisem sam še malo stisnil ...Ker potem na top-rope je šlo pa tako mimogrede...
Nisem vedel, da je bilo tako mraz
Sledil je še sestop (abzajl, sestop po grapci, abzajl)
Še malo fotošutinga
Popoln zaključek delovnika.
Zakon:-)