Ko žena hoče smučat, ti pa plezat...
...potem je treba sklenit kompromis. Greš na Jezersko, z vso bojno opremo po Grapi med Veliko Babo in Ledinskim vrhom gor, potem pa odsmučaš dol. In če si že tam, zakaj ne bi splezal še Sinji slap...V grapo sva se tako odpravila z dilcami ter lavinsko opremo ter seveda derezami, cepini, vijaki, štrikom, kladivom, klini in vso pripadajočo opremo...Mislim, da tako težkega ruzaka še nisem imel . Grapo sva napadla skupaj z Vilijem in Nino, spotoma smo srečali Kito in ravnateljčka, ki sta ekspresno napadala Ledinska slapova. Glede grape nisem čisto prepričan kje poteka "uradna" smer, mi smo menda ubrali desno varianto (vstop malce naprej in levo od vstopa v Spodnji ledinski slap), ki se bolj položni in širši grapi, ki je levo, priključi precej visoko s kratkim, a strmim spustom. Tudi na netu sem našel več variant. "Naša" grapa je bila v redu narejena, mestoma je že nekaj bolj kopne skale, kjer je potrebna dodatna previdnost. Na dveh skokih sva se varovala. Še posebej prvi skok je bil kar malce zoprn, kakšna dodatna zaplata snega in ledu bi prav prišla...Eden iz ekipe pred nami je obrnil, niso namreč imeli štrika...Drugi skok pa je bil lepo zalit z ledom, tako da je bilo tam prav super. Izstopu iz grape sledi sestop pod severno stran Ledinskega vrha, nato pa desno na sedlo in nato na vrh. Sledilo je ne prav uživaško smučanje do Žrela, kjer sva brez premisleka "sezula" smuče in se peš odpravila skozi Žrelo (kdo iz ČAO-ta ga je že presmučal?). Ob štirih popoldne, v bližini Sinjega slapu, me je Tina z zgodbico o pivu, ki me čaka v gostilni in ki ga sicer ne bi mogel niti v miru popiti, prepričala, da ne zavijeva še pod slap

Lep športni dan sta imela. Bravo Tavčarja.