Viki brez sveče in prvotni plan
Lepo je, če se vikend začne že v petek. S Katarino sva že nekaj časa planirala Sinji slap in prišel je ta dan oziroma petek. Zraven sva še vzela Sabino, ampak ne zaradi njene posebne ponudbe.
Že zjutraj v avtu smo takoj začutili, da bomo nasmejana trojica
Usoda je hotela (beri: megla / nizka oblačnost / pač, ni se vidlo slapov), da smo prišli direktno pod Vikijevo svečo. Takoj smo vedeli, da to ni to in kam moramo zaviti za Sinjega, ampak smo vseeno ostali in napadli svečo. To sem imel tako ali tako v planu za naslednji dan, zato mi je bilo vseeno, če je tudi dan prej.
Malo za nami je prišla še ena naveza, ki je prišla vadit v smer abalaka ipd., saj se je v nedeljo obetal izpit za alp. inštruktorja. Seveda je padla debata, Sabina enemu podarila sendvič, potem jima je »pobegnila« moja gurtna in sta tista dva spodaj izvedla manever reševanja padle gurtne. Nadaljevali smo do sveče in prišli tik pod njo. Po njej je kar precej teklo in tudi led od blizu ni zgledal ravno simpatičen. Tako smo se obrnili in abzajlali vse do vstopa.
Na vstopu sem srečal junaka, ki sta rešila gurtno in sta modro molčala. Potem sem le rekel, če jo vrneta, pa se je eden le nasmejal in »Ja, ja, bom dal.« Čakal je seveda Sabino, da lahko njej osebno vrne (beri: mojo) gurtno. Pa ni bil to tisti, ki je dobil sendvič. Aj jaj jaj
Kljub temu, da sveče nismo osvojili, so imeli super dan v dobri nasmejani družbi in lepimi sončnimi razgledi nad okolico, ko smo sestopali
NASLEDNJI DAN se je uresničil prvotni plan - Sinji slap. Tokrat mi je družbo delal Marko. Od doma sva štartala malenkost kasneje kot običajno, kar se ni obneslo za parking, se pa je za plezarijo. Ker parkinga ni bilo, je Marko ponovil zgodbo od Teranove glede parkiranja. Parking sva odmetala, ampak je traaajaalooo. Hitro sva složno dojela: bolje parkirat malo dlje stran in nekaj več peš. To sva dojela še bolj, ko sva hotela domov, a o tem proti koncu.
Sinjega sva našla brez problema, ker smo že včeraj, ko se je zjasnilo, locirali dostop in tudi midva sva slap že videla s prostim očesom od daleč.
Do gredin sva kar gazila, malo jaz, malo več Marko in se malenkost zadihala Zakaj se je bolj pozen odhod od doma splačal? Ujela sva pravi trenutek, ko sta 2 navezi že dokaj prej začele plezat in sva prišla na prazen začetek ter vmes niti malo čakanja.
Razmere so bile kar dobre. Tu pa tam je potekala čistilna akcija sprijetega in zaledenelega snega, da je potem cepin res držal, drugače pa super plezarija. Res užitek, ker se nič ne zmatraš, samo pikaš in "laufaš" navzgor
Zadaj sva sicer imela dva Hrvata, ki sta imela posebno tehniko varovanja, da sva se vprašala, zakaj sta sploh skupaj na štriku. Občasno sta se celo hotela vpeti v ta pravi štant, pa še to najraje v najinega … to pa ne bo šlo, sva zabrusila. No, saj je bilo še več navez, a le ta dva sta nama dihala za ovratnik
Na Češki koči sva imela kratko pavzo, malo popila in pojedla ter uživala v razgledih. Sestopila sva levo po markirani poti in pod Žrelo. Tam sva srečala Primoža in Jureta Ž. Kot da bi se zmenili. Malo naprej od tovorne žičnice smo še zagledali Primoža in Mišo. Primož je vadil za alp. izpit, Miša pa mu je prijazno pomagala. Tudi mi smo se izkazali in skrili 6 žoln, eno tak dobro, da se je iskanje malo zavleklo.
Zakaj bova naslednjič definitivno parkirala dlje stran, če bova pozna? Skoraj avta nisva spravila ven iz odmetanega parkinga. Za čestitat.
Vsi, ki smo se našli, smo končali na pijači in hrani ob jezeru. Še en super dan

Seveda čestitke za lepa vzpona!

Čestitam vsem za vzpone! Lepo je videti, da je bilo ta vikend na Jeszerskem polno ČAO-cev


Da ti foušija ven useka da tudi ti nisi bil tam. Super. Sem pa ugotovil zakaj so vsi Boštjanovi prispevki tako nalezljivi - ker je vse rumeno! Sem šel tudi pogledat, če že ima partizansko ime in ga nima. Tako da predlagam administratorju, da kar vpiše ''Smiley'' :-)

