Silvretta
V enaki zasedbi kot lani v Ötztalske alpe smo letos ponovili turnosmučarski trip. Tokrat je Debeli (Tadej Debevec) predlagal Silvretto - pogorje na meji med Avstrijo in Švico in vse izvrstno zorganiziral. Seveda smo bili z Alenko, Janjo in Minco takoj za. Malo manj je sodelovala vremenska napoved za podaljšani vikend 21.-23., pa se je na koncu vreme kar uneslo in nam prvo noč navrglo uživaških 15-20 cm powdaa-jaaa!!

Ob pol treh zjutraj iz Lj, 6 urc vožnje do izhodiščnega Galtüra, kavica, potem pa blagi vzpon do koče Jamtal na 2165 m. 3 ure in pol za samo 500 m vzpona, pa že po dveh urah pridelam žulje na obeh podplatih... lepa

....pa danes res nismo bili prav olimpični in smo 150 m pod vrhom obrnili. Itak sem letos že navajen obračanja Je blo pa v megli zanimivo raziskovati nepoznane strme flanke in prehode..

in smo jo mahnili proti levemu tritisočaku Hintere Jamspitze v ozadju, v sredini malenkost višji Vordere Jamspitze

Megleno morje in zunaj vrhovi nad 3100 m - desno naš cilj naslednjega dne - Dreländerspitze, levo zadaj pa Piz Buin, aha, za tegale smo pa že slišal, ne?

Spet na ledeniku Jamtal Ferner - tokrat proti desnemu vrhu - Dreiländerspitze 3179 m, ki je kakopak na meji treh dežel: dveh avstrijskih - Tirolske in Vorarlberga ter Švice (Graubünden)

Zadnja flanka doseže vršni greben - pogled na švicarsko stran: Piz Buin (3312 m) in levo zadaj najvišji vrh Silvrette - Piz Linard (3411 m)