Spominska smer Viktorja Krča v Veliki Babi
Dan prej dobiva s Petrom koristne informacije o razmerah na Jezerskem s strani naveze Senčar-Sedej-Tavčar, a kljub temu sva potrebovala kar nekaj časa za odločitev kam bi šla in katero smer bi rada splezala. Padla je potem odločitev, da greva kar v Spominsko smer Viktorja Krča v Veliko Babo, o kateri letos pa tudi pretekla leta že kar nekaj časa filozofiram, pa še zelo dolga je. Super, si sam pri sebi rečem, to bo zopet še ena pustolovščina, zato mi res ni bilo težko vstati ob 04.00 zjutraj. Da je bila ura prava, se je izkazalo kasneje, ko sva prišla do avta ob 19.30 uri in tako imela še dovolj časa za pivo in normalen (pravočasen) povratek domov. In ker sva bila na vrhu Velike Babe relativno zgodaj (ob 13.30 uri), sva imela dovolj časa, da sva si lahko privoščila sestop po Grapi med Veliko Babo in Ledinskim vrhom in tako sem letos že drugič stal pod Ledinskimi slapovi. Odločim se, da ko bom tretjič stal pod njimi, jih splezam do vrha, saj gre za moj neporavnan letošnji projekt. S Petrom sva torej napredovala (sploh za te lavinske razmere) neverjetno hitro, prav dobro nama je šlo, tudi v delih, ko sva morala dati vse od sebe, še zlasti na odprtih in precej strmih snežiščih, ko sva imela snega do pasu. V grapah je bilo že mnogo bolje, sploh tam, kjer je prejšnje dni potegnil čez plaz mokrega snega. Vmes sva splezala tudi nekaj lepih, različno težkih skokov in predvsem enega izrazito težjega, takrat je prvič zapelo kladivo. Gledano kot celota pa smer ne ponuja preveč hudih tehničnih detajlov z izjemo nekaj mest, po moji oceni še zlasti ne v kakšni s snegom obilni zimi. Kljub temu smeri ne gre podcenjevati, saj je zelo dolga, pa tudi sestop z vrha Velike Babe ti lahko dela težave, sploh, če tam še nisi bil! Bila je odlična in zelo lepa grande course tura, ki naju je proti koncu nagradila še z zelo lepim sončnim zahodom in pogledom na okoliške jezerske hribe.

Z Izotom sva vaju videla z Golega vrha, ravno ko sta prišla na vrh. Sva rekla, da je ziher Davo, ki trenira za K2. Al pa kak drug himalajc


Me je ze skrbelo, da se CAO letosnjo zimo ne bo uspel izognit crednemu... Cestitke za zavoj v pravo smer!