Najin heroj
V petek dobiva mail.. v soboto gremo v Zajezera, odhod ob 05.00 iz Ljubljane...
Ker smo imeli zelo dobrega šoferja, smo prišli na parkirišče še v trdi temi, zato smo v avtu počakali na svit. Namen smo imeli preplezati popularni Le placche parallele.
Ko se začne delati dan, se spravimo iz avta namestimo dereze, spakiramo ruzake, naložimo vrvi in cepine in gremo.. Do slapu je slaba urca hoje, večinoma po ravnem, kasneje manjši vzpon. Ko pridemo do začetka smeri strokovno ugotovimo, da je led pretanek, ga je premalo in da zima ni prava zima.
Odločimo se, da bomo dan izkoristili za učenje. Klemen nama je pokazal opremo za ledno plezanje, ledne vijake, pripomoček za pregled možganov (beri pripomoček za pripravo sidrišče Abalakov), kako pripraviti sidrišče. Vse našteto sva tudi sami sprobali, naredili in dobili napotke in popravke za v prihodnje.
Ker smo imeli še veliko časa se je Klemen odločil napeljati smer, ki jo bova z Mojco preplezali na topa. Po začetnih nekaj metrih so se začele teževa, ker je bil led pretanek. Zaradi varnosti se je Klemen spustil dol, šel naokoli po skalah, snegu in ledu in prišel od tu do „vrha“ naše smeri. Naredil je sidrišče v ledu, in se spustil do naju. Bil je najin heroj, uspelo mu je...
Z Mojco sva 2x preplezali smer in bili navdušeni.
Počasi je prišel čas za povratek, nazaj do avta... eni vozit in klepetat, drugi pa spat
Hvala Klemnu za čudovito izpeljan dan, kljub slabšim razmeram, za predano znanje in dobro družbo..
M & M

Fouš...Tudi jaz bi bil rad za koga heroj!


Ne skrbi... Zihr si ;-)



Sem šel gledat Klemnov profil in vidim da še nima nadimka. Predlagam administratorju, da kar napiše. :-)