Smo ga naskakovali že pred par leti, pa nam je takrat spodletelo, ker smo se nenadejano znašli na sosednjem Greilkopfu (ni problema, poznam pot, sem že bla gor). Tolko o orientaciji, ki je menda pol alpinizma.

Tudi tokrat je bil prvotni cilj čisto drugje, vendar smo smer (in dolino) spremenili pravočasno in nadvse kontrolirano. Edini problem (vsaj pri meni) je bil, da ni bilo ski taxija, s katerim bi si za kako uro skrajšali pot do planine Jamnig Alm in da sem pozabil, da bo treba napravit 1500 višincev. No ampak mi smo bili kar perle, določeni mladci na parkirišču še tega niso vedeli, kateri hribi so sploh tam okoli. Zanimiva priprava ture, če si zadaš projekt, da boš že pred izpolnjenim dvajsetim letom tekoče odsmučal »40 bolj ali manj alpinističnih spustov/smukov« . In zato dobiš tudi sponzorske dilce.

Kakorkoli, ni taxija, gremo pa peš. In z vsakim korakom se je situacija popravljala, pod planino Jamnig Alm je bilo že kakih 15 cm frišnega. Debelina se je samo večala, pod vrhom je bilo kakih 25 -30 cm pršiča. Ker smo itak znani po tem, da nismo prav zgodnji (a ste še Živ-Žav pogledali, al kaj?), so nas pri vzponu motili le bojni kriki spuščajočih se navdušencev, ki so razturavali po deviškem pršiču. Kasneje se je izkazalo, da gre za (po)znano koroško bando iz Turnih riti in AK Ravne. Vse oproščeno, naj jim bo tokrat, sploh ker so na zadnjem srečanju na istem mestu dali za pir. Na vrhu je brilo kot pri norcih, da nohtanja niti ne omenjamo. Na hitro smo stlačili pse v nahrbtnike in juhuhu navzdol. Pršiča so predhodniki pustili dovolj tudi za nas. Pri spustu na planino je bilo potrebne nekaj previdnosti, občasno je malce poškrtalo (pršič na travi), ampak spodaj nad gozdom in v gozdu je bilo pa super (simpatični mladenič iz drugega odstavka je sicer po 20 metrskem skoku hrbtno pristal v potoku. Na srečo brez posledic. Kdor zna, pač zna).

Potem pa le še gas po cesti do avta in direktnega na rehidracijo v tisto prijetno čumnato na parkirišču.

Tudi takega izleta se bom še udeležil.

če ni taxija

pod Jamnig Alm-om

lepo ga je nasulo

in že grizemo kolenca

pavza nad planino

pogled k vrhu

precej so nam že zrili

ampak frišnega je še veliko

na vrhu nas je fejst obrilo

je nohtalo, ni bilo časa slikat

Romatenspitze

previdno čez trave brez podlage

na robu gozda pa spet gas

pa proti cesti in brž na rehidracijo