S raz Visoke Bele špice
"Gremo nekam plezat", smo si rekli prejšnji četrtek in šli pogledat opevane Bele vode. Dan je že kratek zato smo iz Ljubljane štartali v zgodnjih jutranjih urah in še v mraku prišli do doline Belega potoka. Močna volja je bila potrebna, da smo pri 4°C zlezli iz toplega avtomobila ter začeli psihološke priprave na nohtanje in ogrevati prste. Naredil se je čudovit dan, ko smo dosegli bivak z amfiteatrom Visoke Bele špice, Trbiške Krniške špice, grebena Lojtrc in ostalih vrhov v ozadju. V glavi se nam je še vedno predvajal "Smoke on the water", s katerim nas je okužil Simon, ko smo brez težav našli vstop v smer in začeli s plezanjem. Izkazalo se je, da je bil jutranji strah popolnoma odveč, saj se je prava kompaktna, dolomitska skala kljub severni strani kmalu ogrela na prijetno delavno temperaturo in je nudila res uživaško plezarijo. Bili smo v dveh navezah: midva s Hano ter Katarina-Simon in Boštjan. Glede na to, da je bila to za nas ena prvih samostojnih smeri, zame prva, smo imeli nekaj orientacijskih težav z iskanjem štantov, ampak smo potem le pogruntali sistem. Dosegli smo raz, kjer nas je počakalo sonce in začeli v plezanju še bolj uživati. Od tu naprej je svet položnejši in prostran, užgeš pa jo čimbolj naravnost navzgor in v dveh raztežajih dosežeš vrh. Hitro stisnemo selfije pa skupinsko in abzajl v dolino. Še zadnji pogled na ta krasen, do nedavnega nepoznan del Z Julijcev kamor se bomo z veseljem večkrat vračali, saj je smeri primerne težavnosti še veliko. Verjetno nas bodo tam počakale do prihodnje sezone Simonova ideja je bila, da gremo še na obvezno pivo v Rabelj!?, kjer še nikoli nisem opazil žive duše, pa smo raje izbrali civilizirano Kranjsko, ker smo pač bolj fensi. Oujea

Kako je takele prispevke luštno brat! Le tako naprej!