Pa je le prišel dolgo pričakovani tečajniški vikend na Korošici in osvajanje okoliških smeri.

Na kočo na Korošici smo se odpravili že v petek pozno popoldan. Naš avto, kjer smo bili Nina, Gašper in TDV je malo zalutal in z avtom smo se znašli sredi ene gozdne poti, kjer gre naprej le s traktorjem ali peš. Sem vedel, da avto ni dobra izbira … Pravzaprav nismo dobro poslušali navodila. Kaj te češ …

Zanimivo je to, da je kmalu za nami s svojim avtom prišel še Jakob. V bistvu nas je bil vesel, ker če se ne bi srečali, bi šel kar domov, kot je sam rekel. Nič, obrnili smo in v drugo nam je uspelo priti na pravo pot.

Rezultat lutanja: na kočo smo prišli malo po deseti uri po trdi temi. Juhej.

Ko sva se zagledala z Matejem a.k.a. Kito, je prvo beseda padla o izbiri smeri. Vsak pri sebi sva razmišljala o smeri Geršak-Grčar … brala sva si misli Sicer nisva bila edina. Za isto smer so se odločili tudi ravnatelj Primož s Hano in Andrejem.

Vežica - GG:

V soboto zjutraj smo se po dobrem zajtrku odpravili skupaj na pot. Ko smo prišli na vstop, sta bila tam že TDV in Gašper, ki sta se pripravljala na vstop v Črnolasko, v GG na koncu prvega raztežaju pa sta že bili dve deklini Železničarki, s katerima sva z Matejem debatirala na štantih, ko sva ju dokaj hitro ulovila.

Najbolj všeč sta mi bila težja dela smeri, in sicer luska ter ena bolj izpostavljena prečka. Tudi na splošno smer ponuja lepe linije in dokaj intenzivno plezanje, ki ga res obožujem. Edino v zgornjem delu nisva šla po direktni liniji čez kamin, ker sta bili v tam že Železničarki, zato sva šla desno okoli. V zgornjem delu, kjer Miheličeve skice zmanjka, sva začela nekako na sredini travnate grede in sledila nekakšni rampi desno navzgor.

Pravzaprav sva imela celo smer družbo. Midva sva sledila Železničarkama, nama pa Primož, Hana in Andrej. Večkrat smo se srečali in seveda podebatirali, kako nam dogaja

Lučki Dedec - Leva smer:

V nedeljo sva z Matejem dobila prijetno družbo. Z nama je šla Sabina. Pod vodstvom Mateja smo se odločili, da osvojimo Levo smer. Sabina je bila v pričakovanju svoje prve šestice. Čeprav je dež čez noč močil stene, je bila smer suha in mi odločeni, da jo osvojimo.

Smer ponuja intenzivno plezanje in lepe probleme, ki jih je Matej gladko rešil, midva pa sva mu pogumno sledila. Morda smo si vsi želeli malo bolj kompaktno skalo, še posebej, kjer je bilo potrebno premagati previs (detajl VI-), ampak na koncu je šlo brez zapletov. Smer je bila čisto po mojem okusu: intenzivno plezanje

Sabina je sicer začela z mislijo, kako bo tehničarila, ampak na koncu je krasno plezala in gladko premagala vse težave. Na štantih sva prijetno kramljala, dobro sodelovala in pozorno varovala

Na koncu smo bili vsi trije zadovoljni in nasmejani, Sabina pa je še par krat zavriskala, da se jo je slišalo po Korošici

Jutranja kava ni ravno prijela

Gašper in TDV na poti v Črnolasko.

Matej pred detajlom ...

... jaz pa na poti do njega.

Hana v akciji, Andrej pa pozira

Zelo luftig

Matej seveda dobre volje.

Ogled rampe za naprej.

Gasilska na vrhu in ...

... še malo drugače

Izstop iz Leve smeri.

Prešerno razpoloženje na vrhu Leve.

In še "resno" razpoloženje na vrhu.