Tosc-vzhodna grapa,Veliki Draški vrh
It`s just a perfect day.Tale Lou Reed se mi je motal po glavi ves čas med vožnjo domov. Zakaj ? Zato ker je to res bil,popoln dan namreč! Od prvega vdiha mrzlega zraka po izstopu iz avta na Rudnem polju,pa do zadnjega požirka odličnega črnega piva pri Matjažu na Bledu.To je bilo to !
Ne verjamete? Če si sposodim eno Nejčevo misel,ter jo priredim po svoje,bi bil odgovor tak: Če bi videli iskrice v naših očeh po izstopu iz grape,bi verjeli tudi vi.
No pa gremo od začetka.
Začetek na Pokljuki je bil kot že rečeno mrzel.Običajna triglavska magistrala mimo Konjščice,ter preko Jezerc in Studorskega prevala dobi pozimi vsaj malo pridiha prvinskosti,tako da nam je hitro minila.Od prevala do vzhodnega pobočja Tosca pa ni daleč,tako da smo bili kmalu pod grapo.Tam smo zasledili 4 pripadnike sorodnega nam rašiškega plemena,ki so očitno imeli iste namene kot mi.Potem se je pa začelo.Krasna grapica z lepo predelanim snegom,ter dvema majhnima nezalitima skokoma.Poezija,vendar nažalost z vsaj nekaj verzi premalo!
Po sprehodu do vrha Tosca,spust del poti proti jugu,ter nato pod Veliki Draški vrh.Že pri vzponu na Tosc smo si namreč ogledali kvazi grapo,oziroma dolg snežni jezik,ki leži direktno v vpadnici vrha,ter si bili enotni da bo to to.In je bilo,sicer malo bolj vroča,malo bolj položna,ampak lepa diretissima.Na koncu pa še sestop del poti proti Srenjskemu prevalu,pa na Jezerce,ter do izhodišča.Za pivo (vsaj eno) pa itak že veste.
Uživali smo !
Darja,Mirko in Ivan
p.s. fotkala pa sva Mirko in Ivan