Spodnji Rokav - Smer Potočnik-Tominšek
Divjina, samotnost in neskončna lepota gorske narave so atributi te smeri... in čisto na koncu sva midva, srečna, ker nama je bilo dano vse to doživeti. Doživeti to in še več. Z besedami ni moč vedno vsega opisati, zato ne čakaj temveč zagrabi priložnost, pojdi in doživi. Verjemi, ne bo ti žal! Midva sva imela srečo in na celotni turi vse do južnega grebena Škrlatice, kjer trčiš na markirano pot nisva srečala nikogar, razen divjega oz. ponorelega gamsa, ki je kakor raketa drvel čisto blizu in mimo naju ter mladega in zvezdavega kozoroga. Lepo je biti vsaj za trenutek del te divjine in prvinskosti ter užiti nekaj zasluženih minut na ne prav pogosto obiskanem in težko dostopnem vrhu Spodnjega Rokava. Tura je zaradi svoje kompleksnosti (dolžina,krušljivost na posameznih mestih, običajno redko varovanje, zahteven sestop z vrha, ki traja vse do vznožja krnice v Kotlih) kljub nizki oceni zahtevnejša od marsikatere klasične tristometrske štirice. Vsekakor moraš biti vajen gibanja v skrotastem oz. krušljivem terenu. Vendar pa vse te negativne predznake zagotovo blažijo prečudoviti razgledi, sploh, če imaš tako srečo kot sva jo imela prav ta dan midva s Petrom.
Fotke so fantastične, ene lepših na strani!
Hvala. Bi moral biti udeleženec ture! Škoda, pa drugič.
Bravo gorska romantika! Temu se pa reče "It v hribe"!