Paklenica skupna tura

Samo ?UAU!? lahko rečem. Noro lušten vikend je za mano in četudi trenutno dejansko izgledam tako kot da se je nekdo znesel nad mano, temu ni tako ;) Je bilo pa F A N T A S T I Č N O ! ! ! Družba več kot odlična, vreme idealno (soooooooonček), skala zanesljiva, ko stopiš nanjo, drži, od zgoraj pogled na morje in na okoliške skalne gmote, ko plezaš in ko se dvigneš še nekaj metrov, ko že misliš, da ti bodo odpadli vsi prsti, pa te pričaka pogled na zelene listke, sredi katerih so vijoličasti cvetovi. Nepozabno, noro, perfektno ;) In ko smo prišli s stene, smo se vrgli v vodo... toliko, da smo se malo shladili.
Modrice in praske izginejo... tisto, kar ostane, so lepi spomini in védenje, da so se ti v tistem trenutku, ko si to doživljal, svetile oči. In to je tisto, kar šteje. Poleg tega, da sem bila obkrožena z ljudmi, ki so kul, ki so skulirani, s katerimi se da marsikatero reči...
No ja... to sem pač hotela deliti z vami... navdušenje, iskreno navdušenje nad plezarijo, nad hribi, nad lepimi razgledi, nad ljudmi, za katere sem vesela, da so v moji okolici... navdušenje nad tem, da je življenje preprosto lepo.

LP, Katja