Včerajšnji četrtek je bil za ČAO velik dan. Ne zgodi se nam ravno pogosto, da bi kar trije člani na isti dan močno dvignili svoje osebne dosežke. Če začnemo kar z največjim in najpomembnejšim...

...že v zgodnjih jutranjih urah je svoj prvi in najpomembnejši vzpon opravil mali Jakob. Svojo prvo smer, od tega prvo polovico še v trdni temi in šele drugo polovico smeri na pogled je menda opravil povsem suvereno in povsem v skladu s trenutno formo svojega očka g. Barona Coiza. Vsem trem, še posebaj seveda tudi mamici iz srca čestitamo in želimo še veliko veliko vzponov na vseh področjih v življenju!

V popoldanskem času pa je svojo novo (prvo?) frikovsko mladost po vzklikih na vrhu smeri sodeč očitno dočakal tudi g. Načelnik. Če ravno je obisk frikališča na njegovem urniku povsem postranska zadeva pa je bilo vsem opazovalcem jasno, da iz njega tudi na tem področju še marsikaj bo. Borba s smerjo Sončna pot, po oceni 7a/a+, je vsem prisotnim pokazala, da je naš načelnik tudi v tej disciplini velik talent, tako da mu lahko samo zaželimo, da poleg hribov občasno obišče tudi plezališče. Vse čestitke in naj mu bo današnji uspeh v veliko spodbudo!

Le nekaj minut zatem pa se je v ta isti smeri odvijal nov boj. Čeprav se je to že nekaj časa nakazovalo in smo vsi vedeli da je to samo še vprašanje časa, pa je hitrost in vsega trije poskusi v smeri, ki krepko presega vse njene do sedaj splezane smeri vseeno izredno lepo presenečenje. Še posebno glede na vse dogodke zadnjega leta in to, kako se je po kakšnem padcu kdaj težko pobrati. Da beseda teče o naši Manci ni skrivnost, čestitke in želje seveda tudi ne. Da je vsem, ki so jo danes opazovali pri plezanju jasno, da je omejitev za naprej samo nebo in je vse odvisno samo od njene volje v prihodnje, pa tudi vemo. Torej ji lahko zaželimo samo veliko veliko želje in motivacije v prihodnje!

Ne pozabit, naslednji vikend imamo skupni vikend na Okrešlju, vreme tokrat obljubljeno bo, da pa bomo vseeno lažje organizirali s kom bo kdo spal, se pa le prijavite.

Kot vedno: bodte fajno, pridni bodte, pa kakšno ušpičte.

ČAO

Začnimo z najnovejšo novico, katere akter je naš alpinist, ata Tedi. V Kupljenku je spoznal, kaj je smisel življenja, ne samo jahanje oblakov in pa ležanje na plaži, ampak tudi plezanje je del njegovega življenja! V smeri Življenje je dosegel svojo nirvano in sede na oblaku preletel vse njene detajle.

Tudi Bananca-Manca doživlja svoj preporod v plezanju. Že posega po 6c-jih in še več. Želje in ambicije so vsak dan večje, kje se bodo ustavile, to je odvisno samo od nje. Pa še to, ocene niso vse, pri plezanju moraš tudi uživat in to je najpomembneje.

Prejšni mesec so uspešno poplesavali v Dolomitih trije naši člani in Nina iz AO Rašica. Nahajali so se v Palah di San Martino. Izpostavimo dve smeri, ki so jih splezali in to sta Bulova poč in pa Raz tančic.

Čestitke vsem in samo naprej, preteklost nam samo govori, katere napake ne smemo ponoviti v prihodnosti!

In to na mednarodni tekmi Petzen Trophy 2010 v Smihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroskem.

Tekmovanje se je odvilo med 9. in 11. julijem v disciplinah hitrost, tezavnost in balvan.

Prvi dan, petek, je v hitrosti dosegla 19. mesto, kar je glede na netreniranje te discipline zelo lep rezultat.

Drugi dan, sobota, pa je preplezala vseh 8 problemov do vrha, zadnjega v 3. poskusu, in si se z dvema deklicama razdelila 2. mesto!

Tretji dan, nedelja, je koncentracija popustila in je v tezavnostni tekmi prifajtala do 10. mesta.

V kombinaciji vseh treh disciplin je v kategoriji Female (U14) 1997-98 in med 36. sotekmovalkami tako pristala na skupno 8. mestu.

Vita pa je v malo bolj okrnjeni konkurenci 12 deklet kategorije Female (U20) 1991-94 tudi plezala odlicno:
Hitrost 7. mesto, balvan 10. mesto in tezavnost 7. mesto, skupaj pa tudi 8. mesto!

http://www.wettklettern-steiermark.at/Wettkampf/index.php?CupId=12
za posamezne discipline

http://www.wettklettern-steiermark.at/Wettkampf/index.php?Mode=ShowCup&CupId=12
pa za skupne rezultate

Cestitamo in CAO ;)

Skupna tura v Srebrnjaku je uspela. Trije dnevi pa pol tišine, samote, sonca in neskončnih razgledov nas je znova prepričalo, da so najlepše stvari lahko tudi nedaleč stran od udobja, vrveža in okroglega usnja. Zapuščena planšarija nam je tri dni nudila svoj domek, ki smo ga deloma delili z ostalimi plezalci, pa tudi glodalci. Voda v tolmunih ni za
namakat, ampak za osvežit se je pa super. Bilo nas je devet in splezali smo veliko smeri v Srebrnjaku, Zapotoškem vrhu pa tudi sedlo Kanja smo osvojil. Pa še veličastni balvan, kjer je potekal foto-shooting, upam da bodo rezultati objavljeni! Posebna pohvala pa našemu tečajniku Primožu za njegovo prvo smer. Sicer ne pretežka, vendar pa popolnoma neopremljena in precej dolga, kar je pomenilo, da je fant od sedaj naprej precej domač s kladivom. Držal se je odlično in Jurij ga je zelo pohvalil! Kljub osvojenim višinam...

... pa nismo bili najvišje te dni, saj je še ena skupna tura potekala v pogorju Monte Rose. Naša tečajnika Katja in Smail sta pod vodstvom Lipčija in Pečota osvojila 4560m visoki vrh Signalkuppe. Po informacijah, ki jih imam je bilo noro (upam da noro lepo?) in pa zelo poučno. Skratka, čestitke vsem, še posebaj pa tečajnikoma za željo, voljo, zagnanost, pa tudi vztrajnost osvojiti več kot 4500m visok vrh. Kdor je že bil tam gori ve, da je zrak precej precej redek.

...vendar pa tudi oni niso bili najvišji ČAOti ta vikend. Naša logaška izpostava in naveza (Primož in Bojan) sta bila še 250m višje in v čudovitem vremenu osvojila Mont Blanc. Vsaj v Alpah jima gre tokrat primat v višini.

Gotovo je bil še kdo kje, upam da bodo vsi omenjeni in neomenjeni zadeve objavjavili pod Vzpone in Prispevke, zato le spremljajte stran v prihodnjih dneh. Tudi naš načelnik Primož je užival lepoto na Kriških podih in menda ima v žepu dve kratki a sladki prvenstveni smerki.Toliko je prišlo na moja ušesa, če sem pa koga pozabil in je bil plezalsko aktiven, pa tudi vse čestitke.

da se je od zadnjega poročila nabralo spet nekaj tekem, saj tekmuje skoraj vsak vikend.

Najprej o mednarodni tekmi v težavnosti v tirolskem Imstu med 22. in 23. 5., kjer je v plezanju 9. smeri dosegla 18. mesto med 36. dekleti kategorije Pupil female 1997/98. Tu je tudi prvič plezala naprej, na naših tekmah DP-ja se v enaki kategoriji še pleza na toprope.
http://www.wettkampf.sportzentrum.at/pdflisten10/10_010_622_ergl.pdf

Na prvi tekmi v težavnosti letošnjega DP-ja v Šempetru pri Gorici 29. 5. pa je dosegla višino za 3. mesto!

Že na naslednji mednarodni tekmi v Arcu 5. in 6. 6. pa je v kombinaciji balvanske tekme (6 problemov, 27. mesto), hitrostne tekme (2 dirki, 15. mesto) ter težavnostni tekmi (2 smeri - plezanje naprej, 16. mesto) zbrala za skupno 18. mesto v kategoriji A female 1997/98.
http://www.rockmaster.it/files/987.pdf

Najbolj sveža pa je včerajšnja novica (nedelja 13. 6.) s težavnostne tekme DP-ja v Šmartnem pri Litiji, kjer je v tej disciplini med mlajšimi deklicami prvič okrog vratu dobila zlato medaljo!
http://ksp.pzs.si/ksp_rezultati/tezavnost/rezultati.php

Čestitamo in stiskamo močno roko!

ČAO;)

Vikend smo preživeli v topli Paklenici, kjer zvečer Dinko nima prostora za trop črnučanov, sonce je že poletno, morje pa skoraj pretoplo za ohladitev po vzponih. Zbralo se nas je 14, opravili smo tudi približno toliko vzponov v Aniča kuku (Velebitaška, Pero, Brid za veliki čekič, Akademska), Velikem čuku (Sjeverno rebro, ...) in Debelem kuku (Barba Antin, ...).

Kita

Samo ?UAU!? lahko rečem. Noro lušten vikend je za mano in četudi trenutno dejansko izgledam tako kot da se je nekdo znesel nad mano, temu ni tako ;) Je bilo pa F A N T A S T I Č N O ! ! ! Družba več kot odlična, vreme idealno (soooooooonček), skala zanesljiva, ko stopiš nanjo, drži, od zgoraj pogled na morje in na okoliške skalne gmote, ko plezaš in ko se dvigneš še nekaj metrov, ko že misliš, da ti bodo odpadli vsi prsti, pa te pričaka pogled na zelene listke, sredi katerih so vijoličasti cvetovi. Nepozabno, noro, perfektno ;) In ko smo prišli s stene, smo se vrgli v vodo... toliko, da smo se malo shladili.
Modrice in praske izginejo... tisto, kar ostane, so lepi spomini in védenje, da so se ti v tistem trenutku, ko si to doživljal, svetile oči. In to je tisto, kar šteje. Poleg tega, da sem bila obkrožena z ljudmi, ki so kul, ki so skulirani, s katerimi se da marsikatero reči...
No ja... to sem pač hotela deliti z vami... navdušenje, iskreno navdušenje nad plezarijo, nad hribi, nad lepimi razgledi, nad ljudmi, za katere sem vesela, da so v moji okolici... navdušenje nad tem, da je življenje preprosto lepo.

LP, Katja

Lep pozdrav!

Lepa novica iz skrivnostnega, v bukve in hrast zavitega Kotečnika. Neža se je spoprijateljila še z eno prijateljico in to je Salamurca. Spustila je našo Nežo v njeno domovanje in Neža je to s pridom izkoristila in Salamurčin dom prečesala vse do najvišje točke. Naprej več ni bilo mogoče. Nežin komentar je \" dom od Salamurce je krasan in ga bom še kdaj obiskala!\"

Mislim, da je to Nežin najtežji obisk kakršnega koli doma!

Čestitam!!!!