Tretji dan plezanja zapored mi ni bilo do vstajanja sredi noči, zato sva bila zadnja naveza tisti dan v smeri. Nekaj zamika sicer ni bilo slabo, da se nisva šla še bolj nastavljati letečim projektilom navez pred nama. Zaradi nesreče s "camelbackom" grem v smer s premalo vode in z mokro ritjo, primerno utrujen še od prejšnjih dni. Nekako mi uspe za tri metre zgrešiti prvi štant. V naslednjih cugih (lahko plezanje) me vleče stran od padajočega kamenja. Na začetku velike zajede prečim v desno do neizkušene plezalke, ki ni znala naprej in pomagam s spodbudo. Pustim se prepričati tečajnici Tini, ki mi bere opis smeri, in od "kvazi" lope zavijeva proti desni. Zatakne se nama ena vrv, zato naredim vmesni viseči štant in jo v prečki varujem z eno mojo vrvjo. Vrneva se v zajedo in ji slediva (lepo), dokler se ta ne izteče v kamin (ne tako zelo lahek) in vrhnjo grapo polno drobirja (zoprno). Sledi sestop čez Turski žleb, zopet po temi. A večerjo in pivo še ujameva.