Leto se je hitro obrnilo naokoli in končal se je uradni del šolanja pri ČAO. To je ena velika družina, ki vsako leto pod svoje okrilje sprejme nove vedoželjne otročičke. Eden takih sem bila tudi sama. Prišla sem z namenom obiskovanja športnoplezalne šole, nikakor pa se mi ni sanjalo, da me bo pot ponesla tudi naprej? nadaljevala sem z alpinistično šolo. Na začetku se mi je zdelo, da se do Črnuč vozim celo večnost, po celi Tržaški, Slovenski in še Dunajski cesti z ropotajočimi trolami?joj! Sčasoma pa se je ta pot kar nekako krajšala, vedno v pričakovanju novega. Četrtki me nikoli niso pustili ravnodušne. Šolanje je bilo prepletanje zabavnega s koristnim. Na predavanjih je bilo vzdušje sproščeno in ni ga bilo četrtka, ko se ne bi nasmejali. Vneto smo poslušali naše predavatelje, ki so nam s svojimi doživetji in izkušnjami pričarali ta poseben svet, ki nas čaka. No, kmalu so nas vanj tudi popeljali. Kot tečajnici mi veliko pomeni, da so člani pripravljeni vzeti s sabo na turo nas zelene tečajce in prevzeti nase veliko odgovornost. S tem nam brez besed povedo, da verjamejo v nas, mi pa pridobivamo nujno potrebne izkušnje. V osmih mesecih sem doživela toliko stvari, videla toliko novih krajev, spoznala toliko novih ljudi, kot se mi ni zgodilo v vseh letih do zdaj.

ČAO-vci ste radoživismejočiklepetavizabavni in kar je najpomembnejše preprosti ljudje! Vesela in hvaležna sem, da sem lahko del takšnega ferajna, ki poleg vsega uči tudi za življenje. Res ste neverjetni!

S ponosom bom nosila majico s ČAO napisom. Prala jo bom samo z najboljšimi praški, si vzela čas za natančno likanje, skratka, lepo se ji bo godilo.

Kar hočeš in želiš to v ČAO alpinistični šoli dobiš !

V šolo sem se vpisal, ker sem začel turno smučat in sem se hotel naučiti vsaj najosnovnejšega varovanja, če bi se kdaj slučajno bilo treba pozihrat, lavinskega reševanja in ledeniške naveze. Vsa ta plezarija me na začetku ni preveč zanimala ampak sem vzel v zakup ker je bila šola alpinizma še najbližje temu, kar sem rabil. No, potem pa smo šli prvič plezat in sem videl, da je v bistvu zelo fajn in da je tudi to odlična rekreacija in najboljši možen način, da odklopiš možgane - ko gre zares, vse ostalo izgine, ostaneš pa samo ti, oprimki, stopi in navite roke. Služba, problemi,
položnice - vse to čisto izgine, kot da nikoli sploh ni obstajalo :) Torej če mene vprašaš, je največji uspeh moje šole to, da sem se naučil večino stvari, ki sem se jih hotel, zraven pa ste me navdušili še za plezanje. Moji vtisi iz šole, tur, vaj in o članih ČAO so izredno pozitivni in sem zelo vesel, da sem se vpisal.

Moje pripombe so:
- na predavanju o treningu bi tečajnikom bolj prav prišel kak nasvet o tem, kako se sploh ogreti, pokazat par vaj, ipd. Ne pa o tem, kak strog režim treninga je treba vodit, kako prilagodit prehrano in kako z računalnikom statistično spremljat svoj napredek. Po mojem ni preveč življenjsko, da se bodo tečajniki tako sistematično vrgli v trening, najprej bi rabil sploh vedeti, kako začeti, pa da vidiš, a te to sploh veseli.
- predavanje o vremenu je bilo eno samo naštevanje dejstev in podatkov, nisem pa slišal nič o tem, kaj storiti, če te nevihta dobi v steni, če se spusti megla ali kaj podobnega. Se mi je zdelo malo neživljenjsko. Fajn pa je bil tisti del o tem, kako pogledati vreme na Aladinu.
- orientacija: predavanje zelo fajn, bi bilo pa dobro, da bi to kdaj izvedli še v praksi. V učilnici je novembra/decembra že tema in je kako merjenje azimuta bolj brezveze.

Še posebej pa bi pohvalil vaje iz varovanja, delanja štantov in vse praktične vaje. Ravnatelj nas je \"silil\", da smo sodelovali, vedno je kaj spraševal, moral si pokazat kak štant ali vozel. Se mi zdi veliko bolj didaktično kot samo pasivno poslušat eno predavanje na diapozitivih; veliko
več ti ostane, pa mogoče kdaj doma še kaj pogledaš, da ne izpadeš čisto nesposoben pred sošolci :)). Edino da bi bilo boljše, da je pred tablo samo en tečajnik naenkrat.

Aja, pa fino bi bilo, če bi nam pokazali kake internetne strani, kjer lahko dobiš več informacij o razmerah, turah, še posebej za tujino. Torej hočeš iti nekam v Avstrijo na kak tritisočak, kje preveriti aktualne razmere, kaki avstrijski forumi, ipd.

Se zelo veselim še ture v visokogorju, če bo organizirana!! Pa še posebej hvala vsem prostovoljcem, ki so si vzeli čas za nas pa hvala mentorjem, če nas bodo kdaj kam peljali! :)))

Pri šoli ČAO mi je všeč način, kako mentorji \"ustvarjajo\" šolo. Radi imajo hribe, z veseljem podajajo znanje, delujejo celota. Z entuziazmom pripravljajo prav vse, kar je povezano šolo - od informativnih mailov, predavanj do šolskih in obšolskih tur. Teoretično znanje je podano strokovno in korektno, predvsem pa možnosti za izvedbo tur ali izletov v strokovnem vodstvu nikoli ne zmanjka. Letošnje leto je bilo zame zato eno izmed bolj \"uživaških\", saj sem praktično vsak vikend preživela nekje v hribih, v plezališčih, v lepi naravi. Dodatno sem v šoli ČAO spoznala nove obraze in navezala prijateljske stike. Hvala vsem mentorjem in so-tečajnikom za pozitivno naravnano vzdušje.

V želji, da se jeseni vpišem v alpinistično šolo sem lani brskal po spletnih straneh različnih AO. Poleg zanimivih prispevkov in objavljenih vzponov so bila pri ČAO pika na i spodbudna mnenja bivših tečajnikov. Vpisal sem se v ČAO šolo in danes sam pišem tak prispevek. Pri oceni šole bi v prvi vrsti izpostavil angažma mentorjev z ravnateljem na čelu.

Vsak četrtek so na meniju zanimiva predavanja iz različnih tem, ki se tičejo alpinizma in športnega plezanja. Če so četrtki rezervirani za teorijo, so vikendi namenjeni praksi. Skoraj vsak vikend je na programu kakšna tura. Kdor ima željo, lahko ob koncih tedna v družbi mentorjev uživa kje v hribih ali v plezališču. In mogoče ne nazadnje - šola ČAO je pravi kraj, kjer, poleg alpinističnega znanja,
dobiš tudi prijatelje. ČAO-vci super ste!

Odločitev, da se vpišem v alpinistično šolo je pri meni zorela že nekaj let. Tako sem se že v začetku leta odločila, da se jeseni vpišem. Mislim, da sem že januarja poslala e-sporočilo in povprašala kdaj in kako se lahko vpišem. Predvsem se se počutila \"prestaro\". Hiter in prijazen odgovor \"ravnatelja Miha\" me je vzpodbudil in nestrpno sem pričakovala september, ko sem bom resnišno lahko prijavila.

Program je bil super sestavljen. Vsa predavanja so bila zanimiva in predvsem zelo koristna. Zelo dobra organizacija vaj letne tehnike in športnega plezanja. To, da imata dva tečajnika enega inštruktorja je res idealno.

Ker obožujem zimo in sneg, sem si želela več prakse na snegu. Več plezanja grap, ledeniško tehniko in mogoče kakšen turni smuk. Aja pa tudi bivakiranje. Vem pa tudi, da so za to potrebni idealni pogoji in enakovredna pripravljenost tečajnikov. To upam, da bom opravila v nadaljevanju in tudi izpit iz zimske tehnike. To mi je res manjkalo !!

Izpit teorija in letna tehnika praksa: je resna zadeva in ni kar tako malo za šalo...se je treba pripravit in tudi pokazati stvari kot je treba.

Izpostavila bi pa predvsem to, da dobi vsak tečajnik, ko opravi izpit dva mentorja, ki sta pripravljena, da te peljeta plezat v hribe. SUPER!!!

Vse pohvale za izvedbo AŠ 2010/11 predvsem ravnatelju in vsem inštruktorjem. Ostajam na odseku, ker se imamo fajn.