Štart okoli 23:30, na vrhu ob 5ih, počakala sva zgolj na svetlobo, prečka pod grebenom bi najbrš zdržala nekaj sonca, ampak nisva tvegala. Na sestopu, že na robu gozda srečava legendo Silva Kara. Ni veliko manjkalo, da bi mu pripomnil kakšno glede poznega starta, pa sem pravačaono opazil kdo je in da ura niti ni tako pozna. Sneg na dostopu in sestopu bi težko bil boljši glede na nadpovprečne temperature podnevi.