Staničev vrh (desno), preostali vrhovi grebena naj bi bili brez imena.
Jutranje sonce preganja meglice skozi greben.
Meglena belina se počasi umika.
V ozadju Brana, ki je že dodobra ogreta od sonca.
Jugovzhodna stena Planjave (v sredini), ki še čaka na moj obisk.
Ples meglic občasno zakriva vršnji del Rzenika.
Del grebena je že za mano in postaja vse topleje.
Spodnji del grebena objemajo meglice, jaz pa sem že visoko, kjer je absolutna tišina.
Čakam me še zadnji del grebenskega prečenja, ki ga popestri manjši kamin. Kje si Kekec?
Jugovzhodna stena Planjave. Občasno se sliši odmev plezalcev in zven klinov.
Greben Macesnovca. Naslednjič, verjetno v zimskih razmerah.
Razmišljanje. Tu se konča greben, pustolovščine se nadaljujejo.
Na razpotju ozrem osrednje vršace kamniških alp (Brana, Skuta in Rinke).
Sprašujem se zakaj nazaj v dolino? Ja zato, da bom šel lahko spet gor
Zadaj je lepo viden greben Rinka-Skuta, ki smo ga z načelnikom jahali leto nazaj.