Bavarska smer
Vem, da je bil plezalni tabor na Jezerskem pa vendar je bila sila, ki me je vlekla v Steno močnejša. Pa sem šel svojo pot...z Jako seveda. Pa brez zamere!
No, plezala sva Bavarsko in bila je to prava odločitev: lepo, toplo in stabilno vreme, pretežno dobra skala, lepo izpostavljeno plezanje v navdušujči vertikali, prijetna družba, raziskovanje in spoznavanje novih predelov Stene, nori razgledi, bližnje srečanje s kozorogi in še marsikaj.
Ko vse to združiš in k temu dodaš še občutke po preplezani smeri potem veš zakaj to počneš - počneš to, kar večina \\\\\\\\\\\\\\\"navadnih\\\\\\\\\\\\\\\" ljudi ne razume.
Že takoj na začetku te čaka kar zanimiv detajl.
Pleza je bila res odlična.
Na vrhu Bavarskega turnca.
Pa poglejmo kam je treba it naprej.
Razgledi so res lepi, ne samo na bližnje gore ampak tudi v...
dolino.
Jaka - res dober plezalec in kolega.
Še nekaj lepih razgledov.
Iz Bavarske sva že izstopila. Sledi prečenje proti Nemški grapi.
No, midva sva naredila kar izdatno prečenje po Zlatorogovih policah in
ugotovila, da sva že pri Slovenski grapi. Joj nazaj bo treba, če hočva it čez Zimmer-Jahna!
Vmes sva še pomalicala.
Nato pa sva morala nazaj vse do Nemške grape - tiste, v kateri leži sneg. Kot bi mignil sva bila že na območju
Nemške grape.
Okno.
pa Jaka.
Izstopni del, za voglom čaka najtežji detajl Zimmer-Jahna (-IV).
Krik zmagoslavja.
Vrh Stene.
Na Triglavskih podih.
Na grebenu Triglava pa takaaaa gužva.
Vrh ošiljenega Slovenskega stolpa.
Ja, tud oblačno je blo, vendar
se je kmalu
razjasnilo.
Tudi kozorogi so nama
delali
družbo.