Planjava ponoči
V noči iz srede na četrtek je luna sijala še posebej lepo, pa še jasno je bilo. Edini problem je bil močan veter, ki nama je na ožjih delih grap na glavo vsuval bele kristalne potočke, ki so bili sicer verjetno tudi zelo lepi, samo da takrat za to nisva bila preveč dojemljiva. Razmere so v bistvu idealne. Edino soncu se je pa res treba izogibat. Nad 1800m se še tudi na južnih pobočjih najde nepredelan sneg, mehke in trde klože, velike razpoke in podobne stvari, ki ti dajo jasno vedeti, da bo tu čez dan precej glasno.
Sonce zahaja in midva se odpraviva na pot.
Na pastircih si skrita pred vetrom natakneva pasove in kar zraven spada.
Najprej sva šla samo pogledat. Prav resnih namenov s to grapo nisva imela. No potem se je izkazalo, da bolše ne bi moglo bit. Tu sva začela plezati. Pred par leti je prav tu nekje Blaž obrnil po kakih 25m plezanja po poprhani skali.
Vseskozi naju spremljata sinjemodra Brana in prav nadležen veter.
Ampak zaradi mraza se res ne sekirava. Menda nisva brez veze toliko investirala v puhice.
Z vrha Sukalnika pa noro lep razgled na vse strani.