To nedeljo se je vse poklopilo. Idealno vreme, moj mentor Žiga in Nuša sta si vzela čas in tako smo se odpravili pod južno steno Planjave. Najprej smo imeli v mislih smer \\\\\\\"Joška Naloška\\\\\\\" a je bila v spodnjem delu precej mokra, zato smo izbrali smer Sešetra. Smer je lepa in išče naravne prehode, se mi je pa zdela orientacijsko kar zahtevna. Tudi klinov ni kaj dosti not, tako da je Žiga kar zabijal. Nekje vmes so se pojavili dvomi, če smo še v pravi smeri in kar odleglo mi je, ko se je Žiga v enem trenutku nekje za vogalom zadrl \\\\\\\"ej, mislm da smo prou\\\\\\\". Na kakih dveh težjih mestih je bila moja psiha kar na preizkušnji, a sem se ves čas počutil varnega saj me je Žiga lepo varoval, Nuša pa mi je na težjih mestih pokazala kak grif in me spodbudila, da sem se brez večjih težav privlekel čez.
Na vrhu smeri smo se kljub žeji in vročini odločili, da gremo še na vrh, kjer smo se dobili z Darjo in ji popili vso pijačo. Darja je šla na vrh po normalnem pristopu iz Repovega kota, kjer pa je treba mestoma tudi malo poplezati. Po tej poti smo tudi sestopili in šele v trdi temi prišli do avta. Sestop sva za kakšnih dvajset minut še podaljšala midva z Darjo, ker sva v mraku malo po svoje zalutala.

Tura je vsekakor uspela.

Mirko Madon

foto: Darja Primc