Kot so jesenskemu plezalnemu vikendu narobe hodili martinovo, drytooling delavnica s pro-Svoljšakom in seveda vreme, se je objavi prispevka zoperstavil veseli december. Zimski vikend nam je zbistril glave, prispevek pa se vseeno spodobi spisat, zato ga objavljamo z rahlo (khmm) zamudo.

Dvodnevna tura je bila sprva planirana v Dvigradu in Rovinju, a smo morje raje zamenjali za primorsko burjo in plezarijo prestavili v tradicionalno Vipavo. Prvo decembrsko soboto smo se zgodaj zjutraj zbrali na Dolgem mostu, odhiteli Vipavi ter izpitom naproti in se veselili decembru primerno mrzle skale. V plezališču nas je gospod ravnatelj brž razdelil po skupinah in nas razporedil po postajah: abzajl, varovanje z gri-grijem + ploščico, prevezovanje ter seveda vozli. Mentorji so nas budno opazovali, ocenjevali in si zapisovali opombe – ker pa smo manevre pridno vežbali in ponavljali še dan prej, smo izpit vsi hitro in uspešno opravili. Inštruktorji so bili zadovoljni, sledilo je prosto plezanje in poizpitno martinčkanje. Kljub mrzli skali smo zagrizli v še nekaj smeri sektorja Pikapolonica in se, ko je svetloba jenjala, prijetno utrujeni odpravili v kemp. Medtem ko smo nekateri postavljali šotore, so drugi zakurili ogenj, pripravili jedačo ter odprli pijačo in pričel se je tradicionalni piknik. Manjkalo ni ne mesa, ne bučk in gore sladic, niti lačnih in žejnih frikotov: vsaka runda čevapov je pošla v manj kot 20 sekundah, pijača je do konca večera izginila neznano kam. Pogrelo nas je kuhano vino (usodno za ubogo, v ognju izgubljeno šeflo), v degustacijo pa smo dobili celo načelnikovo odlično IPO. Ko se je nakopičilo dovolj praznih steklenic, je sledila epska ČAO-ALKA. Boj je bil napet, spektakularnih padcev ni manjkalo, v fotofinišu pa sta za pičlih 30 stotink zmago slavila Novakov Peter in TDV. Medtem ko je ravnatelj vestno meril hitrost dirkačev, je orkanska burja pokazala zobe in z avtomobila odnesla njegov strešni kovček. Najbližji očividec Gašper, naš dežurni tekstopisec, je bil tako šokiran, da smo ostali brez prispevka, sam pa se je kasneje istega večera lotil terapevtske jogijske hoje po žerjavici. Večer se je počasi umirjal, dežurni gasilec je zaspal ob tabornem ognju, softiči pa smo se pred burjo počasi umaknili v 'zimsko sobo', ki so nam jo prijazno odprli, da nas ne bi odpihnil orkanski veter. Par supermanov je vseeno botrovalo vetru in so noč preživeli v šotorih.

Zjutraj smo ležerno vstali, spili kafe in se odpravili novim plezalnim izzivom naproti. Nekaj zimskih entuziastov nas je zapustilo že dan prej, saj so bile razmere za turne podvige čudovite, ostala nas je približno polovica. Plezali smo v z soncem obsijani Levi plošči, skalo je fino ogrelo in tudi največji softiči smo z veseljem opustili rezervni plan namakanja v Žusterni ter dan raje preživeli v steni. Ob luštni družbi je dan hitro minil. Ko smo se naplezali, smo se okrepčali v sosednji piceriji in nazdravili na uspešno izpeljan vikend! Vsi se že veselimo naslednjih.